Že bežen pogled na skoraj triinštirideset let duhovništva mi razodeva znamenja Božje previdnosti, ki me je v vsakem obdobju življenja postavila na mesto, ki je optimalno ustrezalo stopnji moje človeške zrelosti.
Pod Američani so slovenski vojaki na Korziki lahko govorili slovensko. Nonotu so zaupali poveljevanje trinajst možem in takrat je v taboru zaplapolala slovenska zastava, ki so jo dvignili ob zvokih trobente, ki je igrala himno … Beri dalje
Po vrsti volilnih porazov se mora slovenska desnica temeljito reorganizirati, da bi dosegla stabilno parlamentarno večino, kar je pogoj za obstoj države. Očitno je, da je do sedanji način delovanja izčrpal možnosti za uspeh. Podajam zgolj obrise usmeritev, kajti za celovito programsko izhodišče bi bilo potrebno vložiti veliko časa, pa tudi en sam človek ne zmore veliko.
Čeprav je minilo že enaintrideset let, spomina na razvitje slovenske trobojnice, takrat še brez grba, na vrhu zasneženega Triglava, ni treba posebej osveževati. Z vestjo, da je za vedno odšel Joco Žnidaršič, legenda slovenskega fotoreporterstva, … Beri dalje
Lojze Peterle je v komentarju že pred samim referendumskim dnevom zapisal številne argumente, zakaj potrebujemo politiazcijo javne RTV. Njegov komentar gleda mimo favoriziranja “naših”, spreminjanja zakona v prid vladajoče večine in mimo hipokrizije o depolitizaciji. Zato je še kako aktualen tudi danes.
Očitno je bila volilna kampanja v glavnem usmerjena v novelo Zakona o RTV Slovenija. Potekala je pod pritiskom vladajočih in razdiralnega delovanja dela novinarjev na naši osrednji medijski hiši. Govorilo se je o njenih problemih, malo pa o prispevku tega vodstva za njihovo razreševaje. Vse pa je bilo preglasovano z neposrednimi pritiski vladajočih in rovarjenjem tega dela novinarjev.
Danes se mnogi sprašujejo, kako je narod lahko tako »zaplankan« in lahko tako neumno razmišlja in podpira raznorazne teorije zarote, empirično dokazljivo neuspele prakse, z zdravo pametjo skregane teorije ipd. Pa da smo čisto pošteni, tudi ni nobene logike, da bi današnji referendumi o Zakonu o vladi, RTV in dolgotrajni oskrbi lahko imeli drugačen rezultat kot je PROTI, je skregan z vsako razumsko presojo. Pa je vendarle majhna verjetnost, da bi do tega rezultata prišlo. Zato sta vsaj dva razloga.
To me je te dni vprašal oče in mož v srednjih letih, ki ima za sabo eno spodletelo zvezo. Sedaj ima novo družino in bi naredil vse, da se zgodba ne ponovi. V njegovem vprašanju sem zaznala iskreno prizadevanje za odnos. Skrb in zavzetost.
Ob obisku Sardinije sem si v četrti Cagliarija – Pirri, ogledala cerkev, v kateri so primorski fantje med drugo svetovno vojno, pod vodstvom nonotovega prijatelja Štefana z Rihenberga imeli pevske vaje in takratni “gospod župnik tiste cerkve je bil zelo vesel in se čudil naši lepi pesmi”, zapiše nono v svoje dnevnike.
Priznam, da sprva nisem bil nič kaj navdušen za sodoben način oznanjevanja Boga, kakršnega se je v Srednji vasi v Bohinju posluževal tamkajšnji nekdanji župnik Martin Golob, ki s tem nadaljuje v sedanji župniji Grosuplje. … Beri dalje
Dlje časa opažam ihto, nestrpnost, predvsem pa kolektivno negativno nastrojeno držo do vsega, kar je tradicionalno desno. Do voditeljev desne sfere. Saj kdaj tudi sami pomagajo, pa vendar je sedaj šlo čez mejo.
Oktobra 1938 je med Čehi in Slovaki vladala splošna pobitost. Samo nekaj tednov prej so Britanci in Francozi strahopetno pokleknili pred Hitlerjem in dovolili razpad Češkoslovaške. Nemci so si vzeli Sudete; da bi bila nesreča še večja so pri tej svinjariji sodelovali še Poljaki v pokrajini Tešin in v Visokih Tatrah, Madžari pa so si prisvojili z Rusini poseljeno Zakarpatje in južni del Slovaške. Posebej prvi pri tem igrajo nemarno vlogo. Imajo se za prve borce proti nacizmu, a so dokler je šlo za njihovo korist, pridno sodelovali z nacisti.
Spomladi smo na Gimnazijo Želimlje prejeli zanimivo vabilo za sodelovanje na mednarodni konferenci »Nenápadní hrdinovia« v Bratislavi. Ko smo uspešno prevedli naslov, smo ugotovili, da bodo na konferenci mladi iz različnih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav … Beri dalje
»Res je, velikokrat slišim tukaj citiranje papeža oziroma Svetega pisma, ampak izven konteksta. Saj vemo, kaj govori knjiga vseh knjig, ki je nad ustavo …,” je izjavila poslanka Iva Dimic, njena izjava pa je povzročila valove zasmehovanja in zgražanja. Smo prav slišali: Sveto pismo nad Ustavo RS? Nezaslišano, ustavi se, ženska iz mračnega zgodnjega srednjega veka, naša biblija je pač kulturni marksizem!
Velikokrat se v različnih skupinah, v takšni in drugačni družbi, z nostalgijo spominjamo časov, ko je bilo vse drugače. Ko je bilo v vsaki generaciji 100 birmancev. Ko so bile cerkve polne. Ko so se številne navade in običaji prenašali iz roda v rod, z očeta na sina.
Vsega je bilo v teh naših gozdovih, pravi gozdar ob omembi brezen v katerih so po vojni pobijali ljudi v Kočevskih gozdovih in Trnovskem gozdu. Pomislim, kako sem se bala živali, medvedov, pa ugotovim, da smo ljudje sami sebi in drug drugemu najslabša oblika živali. Ko to podelim s kustosom Baze 20, mi pravi, da je medveda treba samo spoštovati in se umakne. Kaj pa ljudje? Se znamo spoštovati in se umakniti? Ali še vedno ne sprejemamo sebe in drug drugega, se vtikamo v druge, jih sodimo in skušamo spreminjati. Ker za druge je lažje vedeti kot zase in v imenu tega soditi. Mar se niso vojne začele tako?
Ob koncu leta 2017 se je pojavila na knjižnih policah drobna knjižica z naslovom Pojmovanje organizacije TIGR pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej avtorja Tomaža Vuka iz Renč. Knjiga je diplomsko delo, ki ga je avtor zagovarjal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, pod mentorskim vodstvom prof. dr. Jerneja Pikala, in jo je izdalo prvotno Društvo TIGR.
Spodaj napisano se nanaša tako na ženske kandidatke za županje slovenskih občin kot tudi na moške kandidate za župane. Dovolj dober župan je tisti, ki vsakega človeka v svoji skupnosti spodbuja, da lahko vsak prispeva … Beri dalje
To je moj jubilejni 50. prispevek za Časnik. Že precej nazaj sem se odločil, da bo prispevek posvečen vsakotedenskem članku v Družini, ki obravnava slovensko zgodovino iz različnih zornih kotov in sočasno po zelo pestri izbiri tematik. Razloga sta dva: prvi je ta, da imam občutek, da sem malce prispeval k odločitvi, da se odpre ta rubrika, drugi pa da pohvalim vse avtorje, ki so se odločili pomagati k osvetlitvi mnogih tem o zgodovini Slovencev in slovenstva ter še marsičesa, kar je vplivalo na našo bit, sledeč znamenitemu reku: stati inu obstati.
Pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev sem zapisal, da so volitve najboljša javnomnenska anketa o preferencah slovenskih državljanov. Že prvi krog je deloval kot popravek aprilske volilne fotografije. Drugi krog je pa ta popravek pokazal … Beri dalje