V deželah s krščansko in demokratično tradicijo izumirajo elite. Izpodriva jih moderni, slabo izobraženi lumpen-proletariat, ki rešuje planet in človeštvo z napadalnim aktivizmom, ki ne trpi ugovorov in drugačnih pogledov. Demokracija, ki smo jo še pred nekaj desetletji občudovali in si je želeli, se razkraja.
Ključno za človeka osebno, a tudi za družino in ostale družbene skupine, je premagovati strah pred trpljenjem. Danes je razširjeno prepričanje, da je vse prav in dobro (anything goes!). Otroke se vzgaja, da jim bo čimbolj ‘cool’, šola spodbuja prijetnost, ne pa dolžnost in napor. Osebna in družbena zgodovina pa pušča brazde na obrazu
Volitve predsednika države so vselej zelo pomembne. Posebno težo jim daje neposredna izbira človeka, ki bo v naslednjem petletnem obdobju predstavljal vse državljane in Republiko Slovenijo kot celoto. Gre za častno in hkrati odgovorno funkcijo, … Beri dalje
Nedavno je izšla knjiga avstrijskega politiloga Antona Pelinka, ki obravnava pojem fašizem s podnaslovom »O samovolji političnega izraza«, v kateri opozarja na zlorabo tega izraza, kot tudi izraza antifašizem. Tej zlorabi smo priča seveda tudi v Sloveniji. Pelinka navaja, da je »vsakodnevno obmetavanje z obtožbami fašizma in priznanji antifašizma namenjeno pridobivanju točk v vsakdanji politiki. To ne krepi zmožnosti demokracije, da se brani, temveč jo celo slabi; tudi zato, ker vse, kar se imenuje antifašistično, ni nujno demokratično – tako kot ni vse, kar se pretvarja, da je demokratično, zares demokratično.«
Ob tokratnih volitvah predsednika Republike Slovenije se nam ponuja enkratna priložnost, da presežemo tragično razklanost državljanov, ki nam že trideset preprečuje doseganje družbenih ciljev slovenske osamosvojitve.
Spoštovani gospod predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske … Beri dalje
Novelo Zakona o RTV Slovenija je Državni zbor sedanjega sklica, kjer ima večino Golobova koalicija, sprejel brez javne razprave in po poslovniku, ki ni predviden za sprejemanje takih zakonov, pač pa za sprejemanje v izrednih razmerah, kot so nalezljive bolezni, vojne ali podobno, česar pa v tem primeru ni bilo.
V javnosti slišimo in v medijih beremo , da namerava ministrica za kulturo, gospa Asta Vrečko ukiniti Muzej slovenske osamosvojitve. Komaj je zaživel in že zbral ter registriral nekaj avtentičnih dejstev, osnovnih podatkov o nastajanju, to je rojstvu naše države, pa je že na pohodu nekdo, celo javna politična oseba, ki bi to preprečila.
Težko sem se zadnji dan v oktobru odtrgal od pisalne mize in nujnega dela. Bolje, da nisem pogledal skozi okno, kajti vrt s sadnim drevjem je bil v polnem razkošju jeseni, vetrič je sem in tja z njega odtrgal in ponesel kakšen list. Slednjič me je premagalo. »Sedaj ali pa danes sploh ne,« sem si rekel. K temu je pripomogla tudi žalostna novica, da je na Kreti tragično preminula prevajalka Jasmina Rihar.
Spoštovana kandidatka dr. Nataša Pirc Musar, bili ste prisotni na prireditvi na Sv. Urhu. Čeprav naj bi bila to komemoracija, spoštljiv poklon žrtvam, jo je g. Zoran Jankovič izkoristil za izražanje skrajnih, do demokracije in svetosti mrtvih sovražnih stališč.
Najprej je leta 2003 tragično preminil Karlo Kocjančič kot žrtev prometne nesreče in nekaj let zatem zaradi neozdravljive bolezni še Ciril Pelicon, Nadja Maganja in Marjan Bevk. Skozi leta so prišla nova vodstva in v društvo se je naselilo enoumje.
Drage šolarke in šolarji ter učiteljice, lepo pozdravljeni! Želim, da se v naši ustanovi dobro počutite, zavzeto opazujete razstavljene muzejske predmete in pozorno poslušate mojo pripoved o uradni, na najvišjem državnem nivoju potrjeni zgodovini. K … Beri dalje
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje se je v svoji pridigi pri maši zadušnici za pobite v breznu pod Macesnovo gorico, ki jo v celoti objavljamo, zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveniji še vedno odrekajo.
Janez Kolenc je vse življenje ustvarjal, vendar dolgo ni mogel objavljati, ker niso bili nikjer pripravljeni objaviti njegovih pesmi – dolgo je mislil, da ne bo izdal nobene pesniške zbirke – dokler se ni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začelo razpoloženje v javnosti spreminjati.
Ogromno dela je bilo opravljenega tudi pri postavljanju spomenikov in drugih spominskih znamenj tistim tigrovcem in primorskim domoljubom, na katere je povojni režim pozabil, bodisi zaradi podcenjevanja njihovega prispevka kot tudi zaradi ideološke zaslepljenosti režima. … Beri dalje
Pridigar v Medžugorju je omenil pokojnega patra, ki je vse svaril, da se ni treba nobene stvari tako zelo bati, pa naj je to komunizem, fašizem, nacizem, kot se je treba bati neoliberalizma. Ta je uničevalec človeka, družine.
Mogočna trdnjava nad mestom Celje je starodavno mesto ob sotočju Savinje in Voglajne. Pomembno je zaradi tega, ker je križišče poti med vzhodom in zahodom s tisto, ki proti jugu vodi v dolino Save. Nad … Beri dalje
Laž, utrjena s terorjem se je torej, širila ter prepletala vse pore našega osebnega in družbenega tkiva. Formalna demokracija leta 1990 je ni mogla na hitro odpraviti – še manj vseh njenih globokih in tragičnih posledic –, zato njena odprava oziroma očiščenje ostaja konkretna in neposredna življenjska naloga.
Podjetnost kot kompetenca mora preseči ozke meje liberalne tržne ekonomije. Prepričanje vseh projektnih partnerjev je, da je ena ključnih nalog šolskega sistema tudi ta, da pojmovanje ekonomije vrne k njenim osnovam – k skrbi za skupnost in dom.
Sodobni izzivi gotovo ne ležijo v odstranitvi države iz gospodarjenja, temveč povsem obratno. Država mora ustvariti učinkovite mehanizme omejevanja kapitalskih integracij na državni in mednarodni ravni ter nenehen nadzor nad tiskarnami vseh vrst denarja v daljšem časovnem obdobju.