Referendumi, ki so uspeli Slovence še bolj razklati in potisniti nazaj v revolucionarne čase

Očitno je bila volilna kampanja v glavnem usmerjena v novelo Zakona o RTV Slovenija. Potekala je pod pritiskom vladajočih in razdiralnega delovanja dela novinarjev na naši osrednji medijski hiši. Govorilo se je o njenih problemih, malo pa o prispevku tega vodstva za njihovo razreševaje. Vse pa je bilo preglasovano z neposrednimi pritiski vladajočih in rovarjenjem tega dela novinarjev.

Izid referendumov je le nadaljevanje »premoči« svobode nad demokracijo

Danes se mnogi sprašujejo, kako je narod lahko tako »zaplankan« in lahko tako neumno razmišlja in podpira raznorazne teorije zarote, empirično dokazljivo neuspele prakse, z zdravo pametjo skregane teorije ipd. Pa da smo čisto pošteni, tudi ni nobene logike, da bi današnji referendumi o Zakonu o vladi, RTV in dolgotrajni oskrbi lahko imeli drugačen rezultat kot je PROTI, je skregan z vsako razumsko presojo. Pa je vendarle majhna verjetnost, da bi do tega rezultata prišlo. Zato sta vsaj dva razloga.

Pot v apatijo

Dlje časa opažam ihto, nestrpnost, predvsem pa kolektivno negativno nastrojeno držo do vsega, kar je tradicionalno desno. Do voditeljev desne sfere. Saj kdaj tudi sami pomagajo, pa vendar je sedaj šlo čez mejo.

Poslednji vitez

Oktobra 1938 je med Čehi in Slovaki vladala splošna pobitost. Samo nekaj tednov prej so Britanci in Francozi strahopetno pokleknili pred Hitlerjem in dovolili razpad Češkoslovaške. Nemci so si vzeli Sudete; da bi bila nesreča še večja so pri tej svinjariji sodelovali še Poljaki v pokrajini Tešin in v Visokih Tatrah, Madžari pa so si prisvojili z Rusini poseljeno Zakarpatje in južni del Slovaške. Posebej prvi pri tem igrajo nemarno vlogo. Imajo se za prve borce proti nacizmu, a so dokler je šlo za njihovo korist, pridno sodelovali z nacisti.

Razmišljanje o volitvah skozi grško mitoligijo in s Svetim pismom

»Res je, velikokrat slišim tukaj citiranje papeža oziroma Svetega pisma, ampak izven konteksta. Saj vemo, kaj govori knjiga vseh knjig, ki je nad ustavo …,” je izjavila poslanka Iva Dimic, njena izjava pa je povzročila valove zasmehovanja in zgražanja. Smo prav slišali: Sveto pismo nad Ustavo RS? Nezaslišano, ustavi se, ženska iz mračnega zgodnjega srednjega veka, naša biblija je pač kulturni marksizem!

Kako pa ti daješ naprej?

Velikokrat se v različnih skupinah, v takšni in drugačni družbi, z nostalgijo spominjamo časov, ko je bilo vse drugače. Ko je bilo v vsaki generaciji 100 birmancev. Ko so bile cerkve polne. Ko so se številne navade in običaji prenašali iz roda v rod, z očeta na sina.

Zgodovina učiteljica življenja? 1. del spoznanj ob prebiranju nonotovih neobjavljenih dnevnikov iz 2. svetovne vojne

Vsega je bilo v teh naših gozdovih, pravi gozdar ob omembi brezen v katerih so po vojni pobijali ljudi v Kočevskih gozdovih in Trnovskem gozdu. Pomislim, kako sem se bala živali, medvedov, pa ugotovim, da smo ljudje sami sebi in drug drugemu najslabša oblika živali. Ko to podelim s kustosom Baze 20, mi pravi, da je medveda treba samo spoštovati in se umakne. Kaj pa ljudje? Se znamo spoštovati in se umakniti? Ali še vedno ne sprejemamo sebe in drug drugega, se vtikamo v druge, jih sodimo in skušamo spreminjati. Ker za druge je lažje vedeti kot zase in v imenu tega soditi. Mar se niso vojne začele tako?

Kako slabo poznamo našo zgodovino in naše vladarje!

To je moj jubilejni 50. prispevek za Časnik. Že precej nazaj sem se odločil, da bo prispevek posvečen vsakotedenskem članku v Družini, ki obravnava slovensko zgodovino iz različnih zornih kotov in sočasno po zelo pestri izbiri tematik. Razloga sta dva: prvi je ta, da imam občutek, da sem malce prispeval k odločitvi, da se odpre ta rubrika, drugi pa da pohvalim vse avtorje, ki so se odločili pomagati k osvetlitvi mnogih tem o zgodovini Slovencev in slovenstva ter še marsičesa, kar je vplivalo na našo bit, sledeč znamenitemu reku: stati inu obstati.

Zmaga v porazu

Pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev sem zapisal, da so volitve najboljša javnomnenska anketa o preferencah slovenskih državljanov. Že prvi krog je deloval kot popravek aprilske volilne fotografije. Drugi krog je pa ta popravek pokazal … Beri dalje

Je čas za pesimizem?

V deželah s krščansko in demokratično tradicijo izumirajo elite. Izpodriva jih moderni, slabo izobraženi lumpen-proletariat, ki rešuje planet in človeštvo z napadalnim aktivizmom, ki ne trpi ugovorov in drugačnih pogledov. Demokracija, ki smo jo še pred nekaj desetletji občudovali in si je želeli, se razkraja.

Krščanski odgovori na družbene izzive

Ključno za človeka osebno, a tudi za družino in ostale družbene skupine, je premagovati strah pred trpljenjem. Danes je razširjeno prepričanje, da je vse prav in dobro (anything goes!). Otroke se vzgaja, da jim bo čimbolj ‘cool’, šola spodbuja prijetnost, ne pa dolžnost in napor. Osebna in družbena zgodovina pa pušča brazde na obrazu