Zgodovina učiteljica življenja? 1. del spoznanj ob prebiranju nonotovih neobjavljenih dnevnikov iz 2. svetovne vojne

Vsega je bilo v teh naših gozdovih, pravi gozdar ob omembi brezen v katerih so po vojni pobijali ljudi v Kočevskih gozdovih in Trnovskem gozdu. Pomislim, kako sem se bala živali, medvedov, pa ugotovim, da smo ljudje sami sebi in drug drugemu najslabša oblika živali. Ko to podelim s kustosom Baze 20, mi pravi, da je medveda treba samo spoštovati in se umakne. Kaj pa ljudje? Se znamo spoštovati in se umakniti? Ali še vedno ne sprejemamo sebe in drug drugega, se vtikamo v druge, jih sodimo in skušamo spreminjati. Ker za druge je lažje vedeti kot zase in v imenu tega soditi. Mar se niso vojne začele tako?

Kako slabo poznamo našo zgodovino in naše vladarje!

To je moj jubilejni 50. prispevek za Časnik. Že precej nazaj sem se odločil, da bo prispevek posvečen vsakotedenskem članku v Družini, ki obravnava slovensko zgodovino iz različnih zornih kotov in sočasno po zelo pestri izbiri tematik. Razloga sta dva: prvi je ta, da imam občutek, da sem malce prispeval k odločitvi, da se odpre ta rubrika, drugi pa da pohvalim vse avtorje, ki so se odločili pomagati k osvetlitvi mnogih tem o zgodovini Slovencev in slovenstva ter še marsičesa, kar je vplivalo na našo bit, sledeč znamenitemu reku: stati inu obstati.

Zmaga v porazu

Pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev sem zapisal, da so volitve najboljša javnomnenska anketa o preferencah slovenskih državljanov. Že prvi krog je deloval kot popravek aprilske volilne fotografije. Drugi krog je pa ta popravek pokazal … Beri dalje

Je čas za pesimizem?

V deželah s krščansko in demokratično tradicijo izumirajo elite. Izpodriva jih moderni, slabo izobraženi lumpen-proletariat, ki rešuje planet in človeštvo z napadalnim aktivizmom, ki ne trpi ugovorov in drugačnih pogledov. Demokracija, ki smo jo še pred nekaj desetletji občudovali in si je želeli, se razkraja.

Krščanski odgovori na družbene izzive

Ključno za človeka osebno, a tudi za družino in ostale družbene skupine, je premagovati strah pred trpljenjem. Danes je razširjeno prepričanje, da je vse prav in dobro (anything goes!). Otroke se vzgaja, da jim bo čimbolj ‘cool’, šola spodbuja prijetnost, ne pa dolžnost in napor. Osebna in družbena zgodovina pa pušča brazde na obrazu

Razumevanje demokracije in svoboda govora v Sloveniji

Nedavno je izšla knjiga avstrijskega politiloga Antona Pelinka, ki obravnava pojem fašizem s podnaslovom »O samovolji političnega izraza«, v kateri opozarja na zlorabo tega izraza, kot tudi izraza antifašizem. Tej zlorabi smo priča seveda tudi v Sloveniji. Pelinka navaja, da je »vsakodnevno obmetavanje z obtožbami fašizma in priznanji antifašizma namenjeno pridobivanju točk v vsakdanji politiki. To ne krepi zmožnosti demokracije, da se brani, temveč jo celo slabi; tudi zato, ker vse, kar se imenuje antifašistično, ni nujno demokratično – tako kot ni vse, kar se pretvarja, da je demokratično, zares demokratično.«

Slovenija ne sme postati igrača oligarhov!

Ob tokratnih volitvah predsednika  Republike Slovenije se nam ponuja enkratna priložnost, da presežemo tragično razklanost državljanov, ki nam že trideset preprečuje doseganje družbenih ciljev slovenske osamosvojitve.

Zakaj sem proti noveli zakona o RTV Slovenija?

Novelo Zakona o RTV Slovenija je Državni zbor sedanjega sklica, kjer ima večino Golobova koalicija, sprejel brez javne razprave in po poslovniku, ki ni predviden za sprejemanje takih zakonov, pač pa za sprejemanje v izrednih razmerah, kot so nalezljive bolezni, vojne ali podobno, česar pa v tem primeru ni bilo.

Glasovanje na prebiscitu 23. 12. 1990. Foto: primorske.si

Ali bomo zares ukinili sami sebe?

V javnosti slišimo in v medijih beremo , da namerava ministrica za kulturo, gospa Asta Vrečko ukiniti Muzej slovenske osamosvojitve. Komaj je zaživel in že zbral ter registriral nekaj avtentičnih dejstev, osnovnih podatkov o nastajanju, to je rojstvu naše države, pa je že na pohodu nekdo, celo javna politična  oseba, ki bi to preprečila.

Jasmini Rihar v slovo ob veliko preranem grobu

Težko sem se zadnji dan v oktobru odtrgal od pisalne mize in nujnega dela. Bolje, da nisem pogledal skozi okno, kajti vrt s sadnim drevjem je bil v polnem razkošju jeseni, vetrič je sem in tja z njega odtrgal in ponesel kakšen list. Slednjič me je premagalo. »Sedaj ali pa danes sploh ne,« sem si rekel. K temu je pripomogla tudi žalostna novica, da je na Kreti tragično preminula prevajalka Jasmina Rihar.

Pred stotimi leti je bil rojen Janez Kolenc

Janez Kolenc je vse življenje ustvarjal, vendar dolgo ni mogel objavljati, ker niso bili nikjer pripravljeni objaviti njegovih pesmi – dolgo je mislil, da ne bo izdal nobene pesniške zbirke – dokler se ni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začelo razpoloženje v javnosti spreminjati.