Ustanovitelj RTV Slovenija je Republika Slovenija. Zadeve, ki jih urejamo z zakoni, so v osnovi politične zadeve, ker o njih odločajo demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva. Odnos do RTV SLO bo zato vedno političen. Depolitizacija je nemogoča zaradi narave zadeve same, potrebno pa se je pogovarjati, kakšna naj bo odgovornost politike. Intencijo vladne koalicije po depolitizaciji RTV razumem kot njeno voljo, da se omeji ali izloči vpliv neke druge oblasti.
Razprava okoli tega vprašanja kaže, da ima prednost vprašanje, čigava bo, ne pa kakšna bo RTV SLO. To se mi zdi v izhodišču narobe.
Pred dnevi sem se ob eni od stojnic v bližini Tromostovja pogovarjal z mladim možem Levice, ki me je prepričeval, da je treba depolitizirati RTV SLO tako, da bi iz programskega sveta izločili vpliv strank (politike). Vljudno sem mu povedal, da sem utrujen od številnih in ponavljajočih se razprav o medijih oziroma o Zakonu o RTV. Predvsem pa se nisem strinjal, da je treba RTV depolitizirati. Ravno obratno – politizirati je treba odločanje tako, da bodo člani programskega sveta nepristranski varuhi zakonsko določenih kriterijev, ki govorijo o programski sorazmernosti, neodvisnosti novinarjev itd.
Če bo po predlaganem zakonu politika spravila v programski svet (nove) izbrane predstavnike civilne družbe, bo to še vedno politična odločitev. Isto velja za nesprejemljivo prekinjanje že odločenih mandatov s pomočjo novega zakona.
Ponavljajoče se prerivanje okrog RTV izraža slabo splošno kot tudi politično kulturo. V zrelih demokracijah so veseli, če se različni dogovorijo za skupno rešitev, pri nas je ideal premagati/zrušiti drugega, uveljaviti moč večine in zasesti pozicije z “našimi” kjer se le da.
Dokler bo model odnosa do RTV temeljil na političnih večinah, se bo nadaljevala polarizacija, ki bo favorizirala “naše”, enkrat ene drugič druge barve, gledalci pa se bodo vse bolj jezili, da so prisiljeni plačevati nekaj, česar nočejo več gledati.
Če bi se pri odnosu do RTV SLO politični akterji od uveljavljanja moči obrnili k uveljavljanju kriterijev, RTV-ja ne bi pretresale vsakokratne parlamentarne volitve.
Pa še to – modeli delujoče in stabilne ureditve odnosa RTV so po Evropi znani. Lahko bi se po katerem od njih zgledovali, ne pa skoraj vsak mandat popoprali z novo politično polarizacijo in hipokrizijo o depolitizaciji.
Dovolite mali spominski utrinek – osamosvojitvena vlada je s 27 člani delovala po starem zakonu (1979), pa je vseeno izpeljala projekt. Tudi RTV SLO je delala najprej po starem zakonu, pa sem imel vtis, da je Lado Ambrožič skrbel za kriterije. Hočem reči, da “nov zakon” sam po sebi ne zagotavlja nujno dodane vrednosti oziroma bolj poštene prakse.
Ne zanima me, kdo je na RTV SLO desni ali levi, zanima me, če spoštuje zakonsko določene kriterije. Teh v veljavnem zakonu o RTV SLO ne manjka.
Naj končam: Zavajanje z depolitizacijo nam ne bo pomagalo, pravzaprav bolj potrebujemo politizacijo RTV SLO, tako, ki bo politiko zavezala javnemu interesu na področju radia in televizije.
