Zmaga v porazu

Pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev sem zapisal, da so volitve najboljša javnomnenska anketa o preferencah slovenskih državljanov. Že prvi krog je deloval kot popravek aprilske volilne fotografije. Drugi krog je pa ta popravek pokazal v nesluteni dimenziji. Za to nesluteno dimenzijo se moramo pa zahvaliti vsej združeni levici.

Vse, kar je levega lezlo in šlo, je namreč neusmiljeno tolklo po kandidatu Logarju z argumentom, da je on domnevno enak Janši. To so trdili oni, ne jaz. Še enkrat: Logar = Janša. Kaj bodo pa zdaj rekli, ko je kandidat Logar prejel dobrih 46 % vseh glasov v Sloveniji? Po tej logiki je torej Janša danes prejel dobrih 46 % glasov slovenskih državljank in državljanov, torej neprimerno več kot pa jih je prejel kdajkoli prej. Ali si kdo more misliti večji uspeh? In za to se moramo zahvaliti združeni levici. Ta zaključek ni sad moje fantazije, temveč direktna posledica njihovega argumentiranja. Lahko bi kdo dejal, da se v drugem krogu opcije iz prvega kroga vedno nujno sintetizirajo v dveh in da volivci iz drugega ne odgovarjajo nujno lastni izbiri. Toda ta sinteza jasno kaže, da skoraj polovica slovenskega volilnega telesa bolj ali manj prepričano stoji za Logarjem, (ki naj bi po mnenju levice bil v senci Janše), oziroma nima nič proti njemu oz. proti njima. In to, da nima nič proti njima, je jasno po dveh letih in pol neusmiljene gonje proti vsemu, kar spominja na prejšnjo vlado, pa naj bodo to ljudje z imeni in priimki, stranke SDS, NSi, Povežimo Slovenijo in SLS, ali karkoli podobnega. Po vsem tem so volili Logarja. Blok, ki ga je volil, se je pokazal kot zelo discipliniran in trden, kljub normalnim notranjim razlikam, ki gotovo obstajajo. Današnji rezultat – ne glede na to, da je šlo za ne-eksekutivno funkcijo predsednika, ki je simbolna – da vedeti, da se do teh številk da priti. Ljudi, ki razmišljajo v tej različici, je vedno več.

Vsi smo vedeli, da je Logarjeva kandidatura svojevrstna “misija mogoče-nemogoče”. Vsi poznamo zmage in poraze. V preteklosti so znane zmage, ki so bili porazi (npr. Pirova), in tudi porazi, ki so bili zmage. Te zmage so običajno postale očitne nekoliko kasneje. Današnja “zmaga” Anžeta Logarja ni slaba in poceni tolažba. Doseženih 46 % so se, kljub številčni zmagi, ustrašili na levici, ker so črno na belem videli, da je šlo za tesno razliko, ki se lahko kdaj izniči ali obrne. Tokrat se je Anže Logar kljub “nemogočosti” misije odlično izkazal in Slovenija je definitivo prepoznala dobrega in obetavnega mladega slovenskega politika, izkušenega na evropskem parketu, o katerem bo v prihodnosti še govora.

Ob tem pa nekaj za notranji razmislek. Menim, da ne smemo nasedati ne-vemo-od-kje serviranemu “sloganu”, da mora vsaj zdaj, priti do zamenjave kakega voditelja. Logar je odličen. Eden več! Zato pa ne nujno kdo drug manj. Da morajo te volitve služiti za premislek na konservativnem polu? Da, a ne nujno za zamenjavo ljudi, temveč za nadaljnje skupno delo.

Pri Logarju smo vsi občudovali njegov zmerni slog. Nenazadnje je diplomat. Jedro vsega pa ni nujno v slogu ali v takih ali drugačnih tvitih. V preteklih tednih so mnogi prav to postavljali v nasprotje, češ, kako je Logar korekten, Janša pa vedno oster. A jedro zadeve ni v tem. Jedro je v uspešnem nasprotovanju starim, najmračnejšim silam, ki prihajajo iz rajnke socialistične Jugoslavije. Ne gre toliko za način, čeprav priznam, da je ta lahko kdaj važen, temveč za jedro. Kdo je tem silam najbolj nevaren? Ali direkten Janšev slog z občasnimi tviti ali Logarjev zmerni ton? Saj so v kampanji tudi Logarju, ki je nastopal čisto na svoj način, očitali, da v resnici samo blefira, da se samo “dela spravljivega”, v resnici je pa isti volk SDS, čeprav nastopa v ovčjem oblačilu. Sedaj imamo dokaz, da v bistvu ne gre za tvitanje. Za stare sile, ki se izražajo brezobzirno, je nevarno uspešno nasprotovanje, táko ali drugačno, tudi Logarjevo. Kakršnokoli bi to bilo, vedno bi našli kak adut, ki bi ga skušali prodati lastnim in nasprotnim, da ga kupijo in s tem onemogočajo uspešnega nasprotnega voditelja, pa naj bo ta direkten v svojem komuniciranju ali bolj diplomatski. Sedanja opozicija, ki je z Logarjem nastopala enotno, bi se morala takih bananinih olupkov izogibati in po pameti v bistvenem delovati enotno. Danes ni časa za družinske razlike.

Tokrat morda doživljamo skupen slovenski poraz v zmagi, gotovo pa zmago v porazu. Vsekakor velja, kar je Logar izjavil na volilni večer, ob znanih volilnih rezultatih: “Danes smo na začetku nečesa velikega.” Ni razlogov za malodušje.

3 komentarji

  1. Potem, ko so vse pozicije v državi zasedli nasledniki KP, res mislite, da bo desnica dobila še kakšno priložnost? Vsakršno realno alternativo bodo zdrobili.
    Dokler medijski prostor ne bo vsaj malo uravnotežen, dotlej bodo rezultati desnice vsako leto slabši.

    • “Dokler medijski prostor ne bo vsaj malo uravnotežen, dotlej bodo rezultati desnice vsako leto slabši.”

      Dragi Teodor, najbolj pronicljiv se mi ravno ne zdiš. Velika večina svetovnih medijev so pod vplivom in lastništvom korporacijskega kapitala. Agencijske movice so enake po vsem svetu. Korporacijski kapital mesari tudi po levih medijih. Kar poglej si, “levi” Dnevnik je odpustil tudi eklatantno levega kolumnista Tomaža Mastnaka.
      Kaj še hočeš več?

  2. “Danes smo na začetku nečesa velikega.”

    Ni še čas za veliko. Slovenija je del globalnega sveta. Je del globalne laži in moralnega razkroja. Najprej mora “svet” pasti, da bo hkrati z njim padla in se očistila tudi Slovenija. Zmagovalka in poraženec sta oba izpostavi iste svetovne korporacijske vlade.

Comments are closed.