Lovke »naših« na miselnost ljudi zaključi še absoluten monopol na medijskem področju. O moči medijev na našo miselnost vemo vse. A premalo se te moči zavedamo in lenoba nam onemogoča napor, da bi se ga osvobodili. To pa nas ne odvezuje od dela in napora, da se vrnemo h gradnji trdne družine, ki bo odprta za življenje in družbo, ki bo spoštovala tako edinost, enotnost kakor različnost, ki bo ljubila svoje in sprejemala tujce, ker bo polna življenje in svobode v resnici in pravici.
Zame osebno pa ostaja presenetljiv in nespregledljiv (in tako značilno slovenski) fenomen vztrajanja na slovanskosti zgodnjega slovenstva. Medtem ko so Hrvatje že zdavnaj preimenovali ta čas za hrvaški knežji horizont in so Čehi ter Slovaki govorili o svojih velikomoravskih koreninah, še preden so jih utegnili zatreti ruski politični vplivi leta 1968, smo Slovenci skrbno očuvali svojo slovanskost vse do danes.
Že nekaj dni je tega, kar je luksemburški zunanji minister Jean Asselborn kratko malo zahteval izključitev naše vzhodne sosede Madžarske iz Evropske unije. Priznam, ob njegovem predlogu sem zastrigel z ušesi. Ne zato, ker bi gojil kakšne simpatije do trenutne madžarske vlade in njenega šefa. Viktor Orban predstavlja zame eno poglavitnih razočaranj zadnjih dveh desetletij.
„Pravico imam!“ Mladi in stari bodo v današnjem času vedno znova izrekali to frazo. Navajeni smo, da nam na podlagi starosti, statusa, premoženja, izobrazbe ali česarkoli že pripadajo ustrezne dobrine – in smo se pripravljeni … Beri dalje
Kakor ni rešitev že v tem, da mamica ostane doma, tudi ni rešitev, če je katoliška laikinja ali laik neopazen na poklicnem področju. Ameriški astronavti slovenskega rodu, slovenski olimpijski zmagovalci, izumitelji in znanstveniki, umetniki in drugi so zasebno zagotovo morali delati velike kompromise med karierami in družinami; morda jih pogosto tudi v nedeljo ni bilo za družine.
Splošno znano je, da se bolezen najbolje zdravi v zgodnji fazi poteka, tako da ljudje vedo, da je razumna reakcija na pojav simptoma obisk zdravnika z željo po pregledu. Toda opisano čustveno stanje vpliva na človeško obnašanje dosti močneje od razuma. Namesto da se ukvarjajo s simptomi, ljudje začnejo nezavedno zmanjševati svoj strah pred boleznijo.
V sredo izrečeni stavek Mira Cerarja nam danes in nam bo tudi v prihodnje še oteževal življenje. Zakaj? Poglejmo to na primeru treh resničnih zgodb. To so tri zgodbe o tem, kako lobiji in tako imenovano javno mnenje vplivajo na naše vsakdanje življenje.
Zakonska zveza in družina vse bolj postajata predmet različnih mnenj, ki se razlikujejo od ene evropske države do druge. V teh razmerah Evropska unija nujno potrebuje nedvoumne in natančne opredelitve, ki prispevajo k evropski enotnosti in ki odražajo splošno realnost človeštva – zakon med moškim in žensko ter vezi med očetom, mamo in otrokom.
Nesporna zmagovalka volitev v DZ leta 1992 je bila LDS. Že prvi ukrepi vlade so jasno kazali, da se je demokratično vodeni tranziciji iztekel čas in da se Slovenija preusmerja v nekoliko modificiran koncept komunistične tranzicije Anteja Markovića. Dopuščena je bila simbolična demokratizacija, lastnina in sodna veja oblasti pa sta prešle v roke komunistične kontinuitete.
Zakaj se ljudje tistih časov tako radi spominjajo, zakaj je toliko nostalgije po naših povezavah z balkanskimi narodi iz nekega drugega civilizacijskega okvira, po čudaški megalomaniji neuvrščenosti in predvsem po neprijaznem, nehumanem in krutem socialističnem sistemu. Zakaj je tega pri nas in v Rusiji veliko, v drugih ex-socialističnih državah pa precej manj.
V angleščini radi rečejo ‘boys will be boys’, ‘fantje bodo fantje’. Precej zaničevalno. Pomeni, da fantje nikoli ne bodo odrasli, vedno se bodo obnašali grobo, glasno-hvalisavo, nasilno, se igrali z igračkami …
Tranzicija je v Sloveniji potekala povsem drugače kot domala v vseh postkomunističnih državah Vzhodne Evrope. Medtem ko je večina teh z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, je Slovenija obdržala stare strukture in šla po poti majhnih korakov, ki pa so celoten proces zelo podražili. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije.
Bog se vrača, jaz pa nisem vesel. Nisem vesel, ker se z Bogom na obzorju vračajo silhuete božjih bojevnikov tudi med evropskimi staroselci. Džihadizem in fašistoidni kalifat kličeta po podobnih duhovnih in političnih držah tudi tostran Sredozemlja. Skrajneži kličejo skrajneže in jih vabijo na eshatološko bitko, kjer koli že bo – pri Harmagedonu ali pri Dabiqu.
Priznam, da govoriti o denarju ni najbolj prijetno. Za vse ljudi je to nekakšna intimna boleča točka, ker je »imeti denar« v naši glavi isto kot »imeti trden temelj življenja« (»Najprej štalca, pol pa kravca«). … Beri dalje
Avstrija bo s 1. oktobrom posredovala slovenskim finančnim organom informacije o vseh računih, ki jih imajo Slovenci odprte v Avstriji. Bo s tem finančni svet postal bolj pravičen? Vsekakor je pošteno, da vsak plača davek na zaslužen denar, kot to določa zakon. Ni pa pošteno, če bi prihajalo do dvojne obdavčitve in prav tako ni pošteno, če želi imeti država preveč.
Projekcija je nezaveden psihološki mehanizem, s katerim izkrivljamo resničnost. Kadar nam nek nov dražljaj iz zunanjega sveta izgleda podoben dražljaju iz preteklosti, takrat naš um istočasno obdeluje informacije iz sedanjosti in preteklosti. Če je nekoga … Beri dalje
Pred dnevi je izšla Fraserjeva lestvica ekonomske svobode. Slovenija se je s 97. mestom uvrstila med Svazijem in Surinamom. Kako to, da je Slovenija ekonomsko razvitejša od držav, v krog katerih se uvršča pri merjenih ekonomske svobode (npr. Laos, Tanzanija, Surinam), medtem ko ekonomsko najbolj svobodne države ne dosegajo življenjskega standarda Slovenije?
Politika se čedalje bolj radikalno vpleta v družino in predpisuje zakone, ki jih bom kot oče, ki svojo vlogo jemlje resno in odgovorno, prisiljen kršiti. Predlagatelji se s svojimi rešitvami zapletajo v paradokse in izražajo veliko mero podcenjevanja staršev. Hkrati s tem, ko vneto zagovarjajo nekaznovanje otrok, vsem, ki mislimo in vzgajamo drugače, grozijo z represijo.
Ljudstvo je že tako okuženo z dolgoletnim nasiljem nad njegovo dušo, mišljenjem, čutenjem, da sprejema pionirčke kot lep spomin na grozljivo komunistično dobo. Pozabilo pa je, da so v imenu rdeče zvezde premnoge umorili, še več okradli, nekatere pognali čez mejo, vsem pa jemali svobodo in nas ohranjali v revščini. Saj ni bilo tako hudo, bodo rekli pozabljivci in nostalgiki. Ali res ne?
Priča smo bili novemu zdrsu našega zunanjega ministra, ki se je objemal s turškim kolegom. Turška vlada je v tem času ena od največjih kršiteljic človekovih pravic na svetu. Turška vlada je poleg zapornih kazni lastnim državljanom odvzela službe, že pridobljeno izobrazbo ter vrsto drugih pridobljenih dobrin, in s tem pokazala, da ji v boju za oblast človekove pravice niso mar.