Da na 44 (!) okrajnih sodiščih niso izvršili vseh oporok, ki so bile pri njih v hrambi, ve pravosodna oblast že več kot leto in pol. To se je razkrilo, ker so se sedaj, ko je zadeva prišla na dan, pohvalili, da so že aprila 2015 ustanovili komisijo, ki je do septembra 2015 (ekspeditivnost pa taka!) izdelala smernice sodiščem kako ravnati v teh skoraj tisoč primerih založenih oporok.
Papež Frančišek v oktobru tako rekoč kot za stavo zbira simbolične mejnike na ekumenskem področju in na področju medverskega dialoga. Takoj po obisku v Gruziji in Azerbajdžanu za Kavkazom se je v Rimu srečal z anglikanskim primasom Justinom Welbyjem. Vrhunec pa bo vsaj letošnja bera dosegla s pontifeksovo udeležbo ob otvoritvi praznovanja petstote obletnice Lutrove reformacije konec meseca na Švedskem.
Nemara bi jih veliko več ohranilo stik z Bogom in Cerkvijo, če bi verjeli, da jim vera res pomaga živeti. Ti, pri katerih je ta stik zamrl, vere največkrat ne podcenjujejo, se redko iz nje … Beri dalje
Občutek hvaležnosti ima visoko vrednost takoj, neposredno po prejemu usluge. Bolj ko čas mineva, bolj se občutenje hvaležnosti počasi izgublja, vse dokler ne izgine. Namesto občutenja hvaležnosti ostane samo zavedanje in spominjanje na dobljeno uslugo. Odvisno od karakterja pa se lahko tudi to spominjanje potisne v pozabo. Ta proces imenujemo hlajenje hvaležnosti.
Film ‘Čudež življenja’, ki se v tednu otroka, v organizaciji Zavoda ŽIV!M, vrti na velikem zaslonu na stopnicah cerkve Marijinega Oznanjenja, je dvignil kar nekaj prahu. Film prikazuje stopnje razvoja otroka v maternici od spočetja do … Beri dalje
Še preden bodo španske oblasti privolile v širšo avtonomijo, bo prišlo še do ostrejšega zaostrovanja med državno in katalonsko regionalno vlado. Zagovornikom katalonske oblasti pa ne preostane prav veliko. Sami se lahko še naprej z glavo zaletavajo v španski zid in zagovarjajo enostransko pot do odločanja o referendumu ali pa lahko razmislijo ali je zgodovinski trenutek res pravi.
Mnogi Slovenci do morebitne bodoče ameriške prve dame kažejo precej naklonjenosti. Pomanjkanje navdušenosti na Melanijo v nekaterih slovenskih medijih in družbenih sferah pa gre pojasniti tudi z nestrinjanjem s politično usmeritvijo njenega moža. Občutke ogroženosti je med drugim zaznati tudi v raznih feminističnih krogih.
Ko bi dr. Türk zmogel več smisla za pridobivanje domačih prijateljev, bi mu v tem trenutku še laže izrekli spodbudno besedo in priznali, da je bil spodoben kandidat in da Sloveniji nikakor ni delal sramote. Predvsem pa je ta trenutek razlog za razmislek o celotni vladni politiki, ki Slovenijo odmika stran od toliko zaželene zgodbe o uspehu.
Mestno zelenje ima velike naloge – najprej za bivanje ljudi, ki morajo biti vsaj deloma povezani s prvinami narave, če hočejo ohranjati in vzdrževati telesno in duhovno zdravje, potem pa za kulturo, ki je za nas vse še posebej potrebna. Takšnih nalog ni mogoče upravljati priložnostno in s strani, potrebna je strokovno kakovostna in odgovorna posebna služba.
Letošnjega oktobra bodo pokojne položili v skupinski grob. Vendar ne tam, kjer smo vsi pričakovali, ob vznožju nekdanjega taborišča v Teharjah pri Celju, ampak v Mariboru, kjer je spominska kostnica. Spominski park v Teharjah namreč ni dokončan. To seveda ni slučaj ampak politika, ki hoče otežiti svojcem, da bi hodili na njihove grobove v oddaljeni Maribor…
Prispevek je nadaljevanje objave na povezavi. Podzemni kompleks Riese In četudi »zlati vlak« ostane neodkrita trofeja mnogih iskalcev, to ne bo za dolgo časa zmanjšalo zanimanja za Doljno Šlezijo, še zlasti zaradi Sovjih gora, ki … Beri dalje
V delih politike se poglablja razprava o tem, ali bi v Sloveniji lahko uporabili izkušnje z nedavnih izrednih parlamentarnih volitev na Hrvaškem. Tam je namreč zmagala desno usmerjena stranka HDZ, ki jo vodi evropski poslanec Andrej Plenkovič. Zmagala naj bi tudi zato, ker je odstavila s položaja prejšnjega predsednika stranke Tomislava Karamarka, ki je pri volivcih postal nepriljubljen.
Za zdaj se zdi, da je sožitje med kristjani in muslimani dobro. Četudi je spreobrnjenje mnogih muslimanov v krščanstvo za ostanek islamske manjšine v Gruziji postalo neke vrste tabu. Gruzijska islamska manjšina šteje še Čečene ob meji s Čečenijo in z Dagestanom ter šiite na vzhodu Gruzije v smeri Azerbajdžana.
Prizori iz Hude jame, Krimske jame, Košnice, Konfina, in vseh naslednjih odkopanih slovenskih krajev groze, bodo mitologijo zadnjih 70 let omajali in pred družbo in državne voditelje postavili jasno vprašanje: kje najdete razloge, da revolucije ne obsodite, saj je zločin tako očiten?
O vplivih sodobnih digitalnih tehnologij na celostni razvoj otrok se v zadnjem času preliva veliko (e-)črnila. Izpostavljajo se negativni vplivi, ki jih imajo ti mediji na socialni razvoj otrok: namesto neposrednega stika in navezovanja živih odnosov ter soočanja z realnimi stiskami, ki jih le ti prinašajo, ostane večina doživljanja ujetega v virtualno resničnost.
Kramljanje je pomembna družbena veščina, ki deluje tako, da neznancem ni neprijetno v skupnem času in prostoru. Ta veščina vsebuje občutek za mero: kako se kramljanje začne, kdaj je potrebno spremeniti temo, katerih tem se je potrebno izogibati in jih niti ne smemo začeti ter podobne socialne spretnosti.
Objavljamo intervju s Pinom Mlakarjem ob 10. obletnici smrti. Prvič je bil objavljen v reviji Plameni. Še sam ne vem, kaj me je gnalo, da sem se srečal s slovenskim umetnikom, plesalcem Pinom Mlakarjem,ki je … Beri dalje
Preziranje molitve in posledično molivcev razodeva zaprtost in zagledanost vase, neobčutljivost in brezbrižnost, nezmožnost vživljanja v drugega in drugačnega. Pač, če človek ne vidi čez sebe, ne vidi drugih in zato zanj ne obstajajo. Spomnimo se, kaj se je zgodilo, ko je v Stični leta 1990 prvi kulturni minister v svobodni Sloveniji, dr. Andrej Capuder, omenil žlahtni meniški »Ora et labora«.
Že od 22. septembra poteka Socialni teden. Socialna akademija ga je v sodelovanju s številnimi soorganizatorji pripravila praktično po vsej državi. Kot so zapisali, se niso mogli niti želeli ogniti 25-letnici slovenske države. Tako se … Beri dalje
Slovencem so pogosto servirane primerjave razmer v povojni Franciji in povojni Sloveniji. Pri tem se poudarja, da so tudi na Francoskem potekali povojni poboji, obračuni s kolaboracijo in druge oblike epuracij … Prepričujejo nas, da so neprestano nove najdbe množičnih grobišč normalen evropski pojav. Strokovnega pretresa primerjava s povojno Francijo seveda ne zdrži.