Volitve v sosednjih državah so zanimiv dogodek. Za Slovenijo pa so volitve na Hrvaškem še posebej zanimive (lahko tudi poučne), ker imamo skupno administrativno, kulturno in pravno dediščino. Ne glede na to, da so v … Beri dalje
“Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate …”
Zdaj kaže celo, da bo rezultat današnjih volitev na Hrvaškem, če že ne enak, pa vsaj na moč podoben kot lani novembra. Kar pomeni, da bo sestavljanje vlade enako mučno kot leta 2015, še bolj obremenjujoče za HDZ pa je, da zanj edina pot k ohranitvi oblasti znova vodi samo preko povezave z novincem zadnjih volitev, Mostom.
Nikoli si nisem mislil, da papeža Frančiška, ki je razglasil sveto leto Božjega usmiljenja, toliko ljudi ne bo razumelo. Ko poslušam, kako nekateri dojemajo razmišljanje sv. očeta o Božjem usmiljenju, prihajam do spoznanja, da bodo … Beri dalje
Avtoritativni ali tradicionalni model poučevanja postavlja učitelja na prvo mesto. Daje mu moč. A učence postavi v točno določeno družbeno vlogo ubogljivega in poslušnega prejemnika znanja. Učiteljem je ta model najbolj primeren in pričakujejo, da starši učencev v njem podprejo učitelje. Storitveni model pa je popolnoma obrnjen na glavo. Na prvo mesto postavlja učenca in mu preko staršev daje moč.
Samo Bog ve, kaj vse skrivajo morske globine, jame, podzemeljski rovi, jaški in brezna. Ko se na Slovenskem omeni besedno zvezo »zasuti rudniški rov« mnogi pomislijo na leto 1945. A tovrstni prekopi lahko včasih namesto kosti hranijo tudi predmete visoke vrednosti. Pred letom dni je že bilo nekaj napisano o »zlatem vlaku« in jantarjevi sobani.
Od statista, skoraj mrliča, izpred pol stoletja, ko so domala vsi razglašali „Bog je mrtev“, se vnovič vrača na pozicijo glavnega igralca. Bog se vrača, jaz pa nisem preveč vesel. Najprej je tu „jezni“ Bog islamskega terorizma in – zdi se – nezmožnost samega islama, da to deviacijo in nadlogo znotraj sebe odpravi. Nakar je vzniklo zanimanje za Boga in krščanstvo s strani evropskega nacionalizma.
V našem dosedanjem pisanju smo izluščili problem vprašljivega stanja delovanja temeljnih načel te države – demokracije, pravne države in delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Obravnavo smo oprli na nekatere poznane dogodke, ki vsem … Beri dalje
Rektorji slovenskih univerz bi lahko objavili naslednji oglas: »Zamenjamo slovenščino za angleščino. Predznanje slednje ni potrebno, zadostuje vpis in plačilo šolnine. Prijave sprejemamo pod geslom ʽVse za denarʼ.« Ampak imajo to srečo, da jim niti takega oglasa ni treba objaviti. Dovolj je že bilo, da so dovolj dolgo vztrajali in pritiskali na pristojno ministrstvo.
Tako, kot je v komunistični ideologiji stigmatizirana privatna lastnina, že sam pridevnik »privatna«, v katerikoli rabi, pri nas še vedno ostaja stigmatiziran, z negativno konotacijo. Prav zabavno je zagovornikom, ki si želijo »učinkovitega javnega šolstva«, postaviti vprašanje, zakaj pa si ne bi želeli zgolj »učinkovitega šolstva«, v katerikoli lasti že?
Dogajanje na Turškem odseva bliskovite družbeno-politične spremembe. Moč je zaznati razhajanje z Zahodom, erozijo sekularnih vrednot in vse večji absolutizem. Uspešno gospodarstvo, zavidljiva vojaška moč, lega in velikost, demografski prirast ter spajanje nacionalizma z islamizmom so naslednici Otomanskega imperija omogočili levitev v regionalno velesilo.
V trenutku bi se Cerkev lahko zaprla vase zaradi islamističnega nasilja, ki ga je deležna, a razpolaga z usposobljenimi kadri, ki zmorejo strahove ublažiti, usmerjati in razložiti. Po cerkvah ni bilo namreč eksplozije sovraštva in ta Cerkev, ki jo politiki, še zlasti levi, imajo predvsem za varuhinjo okostenele morale, je za razliko od prav teh politikov pokazala izjemno vitalnost in splošno družbeno koristnost.
Nekateri ljudje se v vsakodnevni komunikaciji obnašajo kot slabi igralci. Ne glede na to, o čem se pogovarjajo z drugimi, to delajo preveč naglašeno, pretirano poudarjeno. Njihovi stavki so polni pretiranih in slikovitih besed, oznak in pridevnikov. Včasih preglasno govorijo, ampak vedno dramatično predstavljajo svoj močan čustveni doživljaj, ki spremlja njihovo zgodbo.
“Primerjava med »poznim Putinom« in Miloševićem je primerna, saj gre za zatekanje k agresivni politiki do sosedov, da bi obdržal moč in oblast doma. Toda v nekem smislu je bil Milošević v primerjavi s Putinom manjša grožnja, omejen je bil na ozemlja nekdanje Jugoslavije, na katerih je lahko igral na karto manjšine – zato mu je v Sloveniji spodletelo.”
Danes je prvi september, natanko 245. dan tega leta. Vlada, s pravnikom na čelu, še vedno ni izpolnila sodbe ustavnega sodišča, o izenačenju financiranja javnih in zasebnih šol, ki izvajajo predpisani obvezni program izobraževanja na stopnji devetletke. »Kot pravnik in predsednik vlade sem nesrečen, ker zamujamo z izvršitvijo ustavne odločbe,« je povedal Miro Cerar pred štirimi meseci.
Janez Debevec je diplomant Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Vodi družinsko podjetje Famm Commerce z dolgoletno tradicijo. Med drugim je tudi član Združenja Manager in podpornik združenja Akamasoa Petra Opeke. Ste univerzitetni diplomirani … Beri dalje
Raja na zemljo ni prinesla nobena država. Titova ga je sicer obljubljala, a je prinesla največji pekel. Kje je bil takrat Vehemens Ventus, da bi pogasil ogenj in iztrgal orožje komunističnim klavcem? Kje je bil v letošnjem avgustu, da bi iztrgal pištolo udbovcu Darku Gregoriču (006000006769)? Zakaj ne zapiha danes in prežene smrada po žveplu, ki duši Slovenijo???
Ob začetku šolskega leta je knjiga Poučevati s srcem avtorja Parkerja Palmerja navdihnila nekaj vprašanj , ki si jih lahko zastavi vsak učitelj, nanje odgovori in si morda postavi kakšen cilj za novo šolsko leto: … Beri dalje
Mnogi smo mislili, da bo Slovenija, ravno zaradi samoupravnega socialističnega gospodarstva lažje prešla v tržno gospodarstvo, kot ostale postkomunistične države npr. Češka, Poljska itd. Med zadnjo gospodarsko krizo pa se je izkazalo, da nas te države dohitevajo in prehitevajo. Pokazalo se je, da je breme post-samoupravne mentalno-politične krize preveliko.
Ker je bila Jugoslavija prvoborka neuvrščenosti, se je čutila še posebej povezana z zaradi apartheida zatiranim večinskim temnopoltim prebivalstvom Južnoafriške republike. Že otroci smo poznali imena Nelsona in Winnie Mandela in njunega zlobnega nasprotnika Pietra Willema Bothe. Celo pri matematiki smo reševali naloge z odstotki temnopoltega prebivalstva.