Ob nedavnem branju izredno zanimivih spominov dr. Marka Kremžarja, ki so posebej dragoceni zaradi opisa začetkov življenja slovenske skupnosti v Argentini, me je nekajkrat v oči zbodlo, da so v tej skupnosti Slovenke po poroki (in običajno tudi po doseženi univerzitetni izobrazbi) zelo pogosto ostajale doma. Za može je nekako obveljal princip pet dni dela v službi, en dan za slovensko skupnost in nedelja za družino.
Slovenski katoliški tisk ne skriva svojih izrazitih simpatij za “vi, gospa, pa kar doma”. Pri tem sicer ne govori veliko, kaj naj bi katoliški moški počel v soboto, četudi je razlogov za darovanje skupnosti tudi v domovini in danes dovolj – ne le v razmerah izseljenske Argentine.
Nobenega dvoma ni, da je stalna prisotnost matere lahko izredno dobrodejna za otroke, čeprav se pri tem zanemarja dejstvo, da otroki potrebujejo oba, mater in očeta, vsak dan, ne le takrat, ko jim oče lahko izkaže čas in pozornost: pubertetnik pred svojim nadaljnjim podvigom morda ne bo počakal do nedeljskega posveta z očkom.
Vendar tokrat ne bom razpredal o primernosti tega ali onega modela z vidika oče-mati, ampak me zanima onih pet dni v tednu (za zaposlenega očeta ali za zaposleno mamo). V katoliškem tisku tudi kar naprej beremo o tem, kako ne gre na račun otrok delati poklicne kariere (očeta ali matere). O tem se seveda lahko načelno vsi strinjamo. Vendar se ob tem prepogosto pozablja, da se odrešenje tega sveta ne more vršiti samo v družini, ampak tudi na drugih področjih: laiški apostolat se mora dogajati tudi v svetu izven doma in cerkve. To pa ni mogoče, če katoliški laiki ne bodo zgledni in uspešni tudi na svojem poklicnem področju. Zanemarjanje tega vidika bi kaj kmalu lahko pripeljalo do priljubljenih levičarskih tez, da je vera le za neuke in manj uspešne.
Jezus je sicer v blagrih in na drugih mestih dal prednost malim; teh bo nebeško kraljestvo. A menim, da je “majhen” moč biti tudi ob poklicni in gospodarski uspešnosti. Kakor ni rešitev že v tem, da mamica ostane doma, tudi ni rešitev, če je katoliška laikinja ali laik neopazen na poklicnem področju. Ameriški astronavti slovenskega rodu, slovenski olimpijski zmagovalci, izumitelji in znanstveniki, umetniki in drugi s katerimi se – kot verniki – prav tako rad pohvali isti katoliški tisk so zasebno zagotovo morali delati velike kompromise med svojimi karierami in družinami; morda takšne, da jih pogosto tudi v nedeljo ni bilo za družine.
Za krščansko življenje v sodobnem svetu ni enostavnih receptov v smislu zdrave prehrane “pet na dan” ali “en dan na teden”. Je zahtevno tehtanje vsak dan sproti: tudi ko gre za iskanje ravnovesja med poklicnim uveljavljanjem in družino: kdaj in kako siten/sitna bom danes prišel/prišla domov?