Kaj konkretno s sinodo in sinodalnostjo?
Sinodalni proces se že ves čas od začetka sooča z mešanimi odzivi; da je tako priča tudi to, da je pred kratkim moral Sveti sedež s posebnim pismom duhovnike spodbuditi k delu za sinodo. Od … Beri dalje
Sinodalni proces se že ves čas od začetka sooča z mešanimi odzivi; da je tako priča tudi to, da je pred kratkim moral Sveti sedež s posebnim pismom duhovnike spodbuditi k delu za sinodo. Od … Beri dalje
Kako bomo živeli Cerkev sredi dominacije levo-liberalnega, mestoma postmodernega in Cerkvi izrazito nenaklonjenega okolja, pogosto preprosto primitivnega v odnosu do religije nasploh, posebej pa do krščanstva: kako bomo s tem okoljem komunicirali; kakšna je in bo naša katoliška identiteta?
V življenju Evropske zveze se razprava o naših temeljnih vrednotah zelo pogosto konča pri vladavini prava na Madžarskem in Poljskem ter pravicah skupnosti LGBT+. Zato bi morali najvišje predstavnike EZ pogosteje slišati govoriti o temeljnih vrednotah na način, kot so o njih govorili očetje Zveze.
Hvaležni smo lahko tržaški Mladiki za objavo duhovne oporoke Alojza Rebule, zaradi katerega nam oznaka katoliški roman zagotovo ne zbuja zadrege. Zdaj lahko le čakamo, od kod bo prišel njegov naslednik.
Buzz Aldrin se je v Vesolju – ki je prav s tem dejanjem spet postalo Kozmos – združil v občestvo s Stvarnikom. Ta se je nad drobcenim otroškim korakom človeštva lahko le nasmehnil, a ga je hkrati živo in osebno spremljal z očetovskim zanimanjem in ljubeznijo.
In memoriam Tomáš Valena Na prvo februarsko nedeljo je v Muenchnu preminil Tomáš Valena (15.2.1950 – 3.2.2019), češko-slovenski arhitekt, profesor, velik občudovalec Plečnika ter spodbujevalec ohranjanja njegove dediščine. Od njega smo se poslovili v Muenchnu, Ljubljani … Beri dalje
Med pridigo na tretjo adventno nedeljo leta 1949 se je v mali cerkvici v češki vasi Číhošť zgodilo nekaj nepojasnjenega, danes mnogi menijo, da je dejansko šlo za čudež. “Tu v tabernaklju je naš Odrešenik ..,” so bile besede župnika Josefa Toufarja s prižnice, ob katerih naj bi se križ nad tabernakljem pričel gibati levo in desno in nato obstal nagnjen naprej.
Gregorja Čušina dobro poznamo kot avtorja rednih rubrik v Ognjišču in prilogi Družine. Posebne pozornosti je bil deležen pred leti njegov ciklus igranih video svetopisemskih odlomkov. V Mavrici najmlajše navdušuje tudi strip Mulc. Nedavno pa … Beri dalje
Bog bi si bil povsem lahko izbral, da bi se na svetu pojavil kot odrasel človek. Do začetka svojega javnega delovanja je storil Jezus malo, kar bi ostalo zapisano v evangelijih: z izjemo pomenljivega poklona … Beri dalje
V mesecu januarju se spominjamo rojstva in smrti mojstra Jožeta Plečnika (23. 1. 1872 – 7. 1. 1957). Na nekaterih krajih se ga bomo spomnili s posebnimi spominskimi mašami. V lanskem, Plečnikovem letu (60 let … Beri dalje
Med EU in Cerkvijo so seveda ogromne razlike: Cerkev ne brez napora in določenih težav spremlja Unijo kot izraz sodobne sekularnosti (ne sprejema antropocentričnega individualizma), toda po drugi strani EU prav v tem času išče neke vrste duhovno legitimizacijo svojega obstoja.
Kakor ni rešitev že v tem, da mamica ostane doma, tudi ni rešitev, če je katoliška laikinja ali laik neopazen na poklicnem področju. Ameriški astronavti slovenskega rodu, slovenski olimpijski zmagovalci, izumitelji in znanstveniki, umetniki in drugi so zasebno zagotovo morali delati velike kompromise med karierami in družinami; morda jih pogosto tudi v nedeljo ni bilo za družine.
V sekularnem svetu je avtonomija Cerkve kot suverenega subjekta mednarodnega prava še vedno potrebna in smiselna. Če bi sodili po agresivnem sekularizmu v nekaterih državah ali ogroženosti krščanskih Cerkva v drugih, utegne takšna zaščita biti še večjega pomena v prihodnosti.
Sekularni Financial Times (FT, A change of Catholic tone towards family, 8. aprila 2016), je pravilno ocenil, da papežev novi dokument o družini ne pomeni kake revolucionarne spremembe učenja Cerkve. Avtor članka je poleg novega … Beri dalje
Ponovna uveljavitev demokracije se pri nas seveda ni izkazala za čarobno paličico, kot so morda nekateri zmotno pričakovali. Zaradi nepoznavanja demokracije, prekinjene izkušnje predvojne demokratične kulture in tudi zlorabljanja demokracije se je o njej in o politiki na splošno začelo govoriti omalovažujoče, podobno o parlamentu in poslancih.
Partnerjev v EU ne zanima, ali so – domnevne ali resnične – pomanjkljivosti pravosodja posledica prepletenosti pravosodnih struktur z nekdanjo nomenklaturo ali sad kronične podvrženosti pravosodja nedovoljenim vplivom vsakokratne politične oblasti: oboje zbuja dvome v resničnost reform in vladavino prava. Rešitev iz te zagate je zato zares lahko le v zavestni odpovedi politike “dediščini” preteklosti in poskusom njenega nedovoljenega vpliva v sedanjosti.
Apostolska spodbuda je bila v verskem tisku v Sloveniji deležna nekaj pozornosti, vendar pa so dosedanja besedila večinoma le kratko povzemala glavna sporočila, izogibala pa so se komentarjem in celo omembam nekaterih novosti. Pričujoči članek … Beri dalje
Vprašalnik, s katerim Cerkev v pripravi na sinodo o družini želi zajeti utrip Cerkve v zvezi s tem vprašanjem, so nekatere škofovske konference že objavile na svojih spletnih straneh ter povabile laike in klerike k … Beri dalje
Ponovna uveljavitev demokracije se pri nas seveda ni izkazala za čarobno paličico, kot so morda nekateri zmotno pričakovali. Zaradi nepoznavanja demokracije, prekinjene izkušnje predvojne demokratične kulture in tudi zlorabljanja demokracije se je o njej in … Beri dalje
Jutranje vesti Slovencev ne pospremijo optimistično v nov dan priložnosti, ampak jih zamorijo. Svet je videti neprijazen, celo sovražen, nelogičen, dogodki nerazumljivi in zapleteni (nekaterim novinarjem primanjkuje tudi znanja), življenje vnaprej določeno in brez pravih … Beri dalje