Ta vlada je trdno odločena, da gre naprej

Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

V sredo izrečeni stavek Mira Cerarja nam danes in nam bo tudi v prihodnje še oteževal življenje. Zakaj? Poglejmo to na primeru treh resničnih zgodb. To so tri zgodbe o tem, kako lobiji in tako imenovano javno mnenje vplivajo na naše vsakdanje življenje.

Prva zgodba naj gre v vednost ministrici za zdravje. Sin pride od zobozdravnice, pri kateri je bil naročen na pregled. »Zobozdravnica mi je popravila zob, plačati moraš še 20 evrov.« »Zakaj?« sem neprijetno presenečena? »Ker mi je dala belo zalivko, ta pa je doplačljiva tudi za otroke. Tistih srebrnih ne dela več.«

Lepo, da je zobozdravnica takoj popravila zob in ni samo določila termina za popravilo zoba. Lepo, da je zob popravila, četudi ni prej preverila, ali ima sin pri sebi denar, da bo lahko popravilo plačal. Lepo, da zobozdravnica uporablja samo bele zalivke, ker so amalgamske baje škodljive. Kaj pa ni lepo v tej zgodbi? To, da mora otrok plačati za popravilo zob. Mar niso zobje »obvezni« za zdravo življenje in bi moralo biti zobozdravstvo za otroke zastonj?

Še isti večer slišim, da so se zganila vsa ženska in tako imenovana napredna gibanja ter zagnala vik in krik proti doplačilu nekaterih kontracepcijskih tablet. Ker bodo baje s plačilom treh evrov ženske ponovno pahnjene nazaj v srednji vek. Ker se bodo morale bolj zanimati zase in za svoje telo, če pa tega ne bodo počele, bodo zanosile in seveda splavile. Če pa bo še splav prepovedan, bodo morale še za ta »poseg« plačati kakšnemu šarlatanu v umazani kletni sobi.

»Moj Bog, koliko sprenevedanja in koliko bujne domišljije!« sem vzkliknila. Te iste ženske, ki trdijo, da so lastnice svojega telesa, tega telesa sploh ne poznajo in ga niti pripravljene niso spoznati. Mar se lastnik ne želi poučiti o svoji lastnini? Ob tem me je preletel pomislek, da morda večina tistih, ki kričijo zaradi doplačila nekaj evrov na mesec za kontracepcijo, le-te več ne potrebujejo… So kot razvajeni otroci – hočem, da mi daste, kar mi pripada, pa čeprav tega sploh ne potrebujem.

Morda zato tudi ne vedo, da morajo otroci plačevati bele zobne zalivke. Kateri lobi je v teh dveh primerih iztržil boljši izplen?

Druga zgodba. Včasih potujem v Ljubljano z vlakom. Če se mi ne mudi ali če res nimam avta. Zakaj? Za pot od doma do železniške postaje potrebujem peš 25 minut, do službe pešačim še 7 minut. Vožnja z vlakom traja v najboljšem primeru 1 uro in 10 minut, večkrat tudi več. Včasih je zabavno, ko se vlak ustavi sredi ničesar, potniki pa skozi okno opazujemo strojevodjo in sprevodnika, kako ročno premikata kretnice. Potem pa lahko kot v posmeh srečamo predsednika vlade na kolesu, ker smo v famoznem tednu mobilnosti. Če se ne motim, smo v preteklosti tolar za ceste namenili posodobitvi slovenskih železnic. Pa še nismo govorili o drugem tiru. Ali o nujnosti povezave luke z notranjostjo države. Minister za infrastrukturo – kateremu lobiju se moram zahvaliti za tako mobilnost?

In še tretja zgodba izpred dveh tednov. Odzovem se na telefonski klic, kjer me prijazen dekliški glas prosi, da bi odgovarjala na raziskavo javnega mnenja. Prav. Prosi me, da ocenjujem politike. Malo čudno mi je bilo že med samim intervjujem, proti koncu raziskave pa sem ugotovila, da sem dobila v oceno same »leve« politike, v dodatku pa še Janeza Janšo, Ljudmilo Novak in Mateja Tonina. Ja, kje so pa ostali? Toliko v vednost volivcem o verodostojnosti javnomnenjskih raziskav!

In za zaključek – medtem ko smo dobili prvo finančno ministrico, rešiteljico državnih finančnih problemov, medtem ko modrujemo o Kmeclovi obsodbi zahodnega liberalizma, ki da nam hoče ukrasti vse naše gospodarstvo, in o tem, ali nam bodo jutri naši mediji razkrili, kaj bo imel Čeferin za zajtrk, nam spet spretno pišejo scenarij bodočih volitev. Mi kot množica smo statisti, da ne bo pomote. Premikali in odločali se bomo tako, kot bo to ustrezalo lobijem. V resnici si nihče več ne želi tihotapiti kave čez mejo in v resnici nas velika večina nakupuje v trgovinah, ki niso slovenske, a svoj glas bomo oddali tistim, ki kričijo, da so tujci pokradli našo lastnino. Kajti ta vlada bo obstala, saj je ne veže nobena programska vsebina. Njihov edini vezni člen so lobiji, ti pa ne bodo iz rok spustili take priložnosti, kot jo imajo s temi kadri, kjer v televizijske kamere izrečena beseda ne šteje nič, pa kljub temu ne povzroči dosti več kot vihar v skodelici vode. Ta vlada je trdno odločena, da gre naprej, je dejal Cerar. Ne glede na ceno kontracepcijskih tablet, zobnih zalivk ali nadvse učinkovite mobilnosti svojih volivcev. In bo šla, saj tako vlado kot veliko večino poslancev in političnih strank poganja močno gorivo velikih interesnih skupin.