Kje je tisto “nekaj več” od demagogije in polnjenja lastnih žepov?

Ni moj namen širjenje malodušja in pesimizma, vendar pa je v vladavini Svobode nujno videti in slišati še kaj drugega kot hvalnice. Upanja, da bi Svoboda sama sebe kritizirala ali ukinila, je bolj malo. Trudijo se, da bi nam realnost prikazali v mavričnih barvah.

Komunizem je mojster manipulacije z množicami, to mu je treba priznati. Z realnimi problemi se pač ne ukvarjamo, ker jih mediji preprosto ne vidijo, in če jih ni v medijih, ne obstajajo. Pozornost oblasti tako velja živalim, drugače spolno usmerjenim, beguncem, globalnemu segrevanju in drugim zvenečim civilnodružbenim ideologijam. To žal ne pomeni posebne dodane vrednosti za običajne davkoplačevalce, so pa odlične teme za preusmerjanje pozornosti. Tako se vsi po malem ukvarjamo s spletkami na dvoru, ker nam pač to servirajo mediji.

Po mojem se država ne bi smela ukvarjati s tem, kdo s kom spi, niti s financiranjem raznobarvnih aktivistov, ki imajo seveda pravico, da se v prostem času ukvarjajo s hobiji, ki jih zanimajo. Država bi morala skrbeti za ustvarjanje pogojev za blaginjo nas vseh. V resnici skrbi, da bogatijo aktivisti. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo. Imajo vpliv in lagodno življenje, vse na račun države, ki so jo ugrabili. Vedno več jih je, vedno več privilegijev hočejo zase in vedno agresivneje nastopajo. Kdo jih lahko še ustavi, ko so postali ključni deležniki oblasti, čeprav jih ni nihče izvolil? Le kaj preostane nam, davkoplačevalcem, ki vse to financiramo?

Mogoče bi lahko računali na novo usklajeno akcijo 571 novinarjev, ki so nastopili v bran demokraciji pod Janšo. To je vplivna množica za majhno Slovenijo. Trenutno jih ni slišati, očitno nekje v miru uživajo v svobodi. Oportunizem in sprenevedanje se očitno izplačata. Marsikdo od običajnih ljudi pa težko razume, da je življenje vsak dan dražje, da nam država brezobzirno jemlje in nam kot nadomestek za učinkovitost prodaja zgodbe o socialni pravičnosti in notranjih sovražnikih. Nič kaj dosti jim ni nerodno, da zapravljajo milijone našega denarja za nepotrebne nakupe in financiranje svoje ideologije. Lahko nam grozijo, lažejo, zavajajo in celo pričakujejo, da smo ljudje hvaležni že zato, ker so. V tem kontekstu je možno razumeti ”depolitizacijo medijev”, raznih tarč in zaničljiv odnos do stavkajočih, ki si želijo samo poštenega dela in korektnega plačila za opravljeno delo.

Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Neštetokrat smo že slišali, da ne damo javnega zdravstva, pa je povprečnemu državljanu zdaj jasno, da so pri javnem zdravstvu zdravniki in pacienti samo koristni idioti, potrebni za bogatenje elite. Ne damo niti vseh drugih javnih ustanov in državnih institucij, agencij, skladov, SDH itd., ker so naši in smo na oblasti mi, pa naj stane kolikor hoče! Žal vse to ni poceni, zato pa smo tu idioti, da vse to plačujemo. Morali bi biti hvaležni svobodi, ker nam vladajo oni in ne kdo drug. Teater bi bil popoln, če ne bi bil tragičen. Uničujejo nam našo identiteto, naše vrednote poštenosti in delavnosti, ščuvajo nas, ker hočejo, da smo si sovražniki, ker revolucija potrebuje kontrarevolucijo, da lahko vlada.

Večina nas je prilagodljivih, malo tudi naivnih, radi verjamemo lepim besedam prevarantov, ki nimajo ne etike ne morale, razen kolikor je to v njihovo korist. Elita seveda pričakuje, da se med seboj grizemo za drobtinice, ki nam jih dobrohotno mečejo s svojih prestolov in se pri tem še zabavajo. Mi smo lepo mirni, potrpežljivi, razumevajoči, ker bi sicer takoj padlo po nas, češ da smo nasilni skrajni desničarji. Zdaj lahko pričakujemo nove izzive, nove akcije režima. Dajmo JJ za predsednika! Seveda imam v mislih prvega kolesarja Jaša, da ne bo pomote. Zakaj ne bi 8. marec prevzel ministrstva za zdravje? Spoznajo se na vse! Verjetno mora to samo nekdo predlagati. In trenutno poteka akcija za uzakonitev evtanazije. Strošek za evtanazijo ni prav majhen. Zakaj ne bi ohranili kar tradicionalne metode z eksekucijskim vodom ali plinsko celico. Samo sliši se drugače, rezultat pa je natanko isti. Seveda bi se moral vsak kandidat s tem strinjati in podpisati, kot pravijo predlagatelji. Hm, res prijazno. Vendar vemo, s kakšno lahkotnostjo se pri nas podpisuje. Vemo tudi, kako so v preteklem režimu marsikoga prepričali, da je podpisal.

Ljudje, ki jim je tisoče pobitih političnih nasprotnikov drugorazredna tema in ne čutijo do njih in njihovih potomcev nikakršne empatije, nam predlagajo kulturno smrt? Po mojem skromnem mnenju je to malo neetično. Ljudstvo pa je vpilo: “Križaj ga”! To se je zgodilo pred skoraj 2000 leti, kajne? Žal se podobno dogaja tudi danes. Osebno sem vseeno pričakoval od te vlade nekaj več od demagogije in polnjenja lastnih žepov. Da bi delovala v prid Slovencev, je že malo preveliko pričakovanje. Bojim se, da nas bo ta zadnji eksperiment z novimi obrazi drago stal, stane nas v denarju, vendar še več zaradi razgradnje institucij v prid nekakšne nove rdeče obarvane woke ideologije balkanskega tipa.



1 komentar

  1. Zelo pravilno povedano, vendar se bodo stvari izboljšale šele takrat, ko bo ljudstvo večinsko dojelo, da nas levaki lahko vodijo samo v propad, ne pa v svetlo bodočnost, ki jo nenehno obljubljajo. Takrat si bodo ljudje izvolili drugačno oblast in mogoče se bo začelo obračati na bolje.

Comments are closed.