Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno.
Preklic soglasij pravzaprav pomeni normalizacijo delovnih pogojev za zdravnike. “Problem pri nas je, da je bilo v mnogih letih do zdaj s preštevilnimi nadurami prikrito dejansko stanje našega zdravstvenega sistema. Prava diagnoza je: pomanjkanje zdravnikov,” je v torkovi oddaji 24ur zvečer dejal predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh.
In prav zadnji stavek je tisto bistvo, ki ga bodo morda ljudje po totalni vojni proti zdravniškemu cehu v medijih le razumeli. Problema ni v zdravnikih, ampak v sistemu. Prav v tem sistemu, v katerem se toliko in toliko časa ni nič spremenilo. Vsakokratna vlada se je le navadila, da sistem vzdržujejo zdravniki s svojimi nadurami in na ta način pokrivajo očiten manko zdravniškega kadra.
Rešitev tudi ta vlada nima ali pa jih noče imeti. To so ugotovili tudi zdravniki. In so si mislili, če že moramo še vedno delati številne nadure, potem jih imejmo vsaj plačane. Jih lahko razumemo? Študirajo 13 let, da dobijo naziv specialista, nato pa so plačani med 10 in 15 evrov na uro. Ker zdravnikov primanjkuje, delajo več, kot bi hoteli, in več od meje, ki jo je Ustavno sodišče razglasilo za varno za delo s pacienti. In vse skupaj prinese rezultat, da so skupaj z nadurami, dodatki za praznično in nedeljsko delo najbolj plačani del slovenskega javnega sektorja.
“Če jim naše plače gredo toliko v nos, naj prepovedo delo preko 40 ur tedensko in plače bodo takoj nižje. Jaz bi jim bil hvaležen, ampak sistem nam tega ne dovoli, ker bi propadel v dveh tednih,” je v svoji kolumni za Domovino zapisal Federico V. Potočnik.
In sedaj smo tam. Pred vprašanjem, koliko časa lahko slovenski zdravstveni sistem zdrži brez zdravniških nadur. Prepričan sem, da je ocena dr. Potočnika zelo blizu realnosti. In prav to želijo pokazati v Fidesu. “Če želite tako, kot je bilo do sedaj, potem, vlada, drži obljubo, ki si jo dala.”
Na drugi strani vlada nadaljuje z najmočnejšim orožjem – medijsko gonjo proti zdravnikom, saj so pametno ugotovili, da Slovenci svoj zdravstveni sistem poznamo le skozi visoke bruto plače zdravnikom, ki nam jih prikazujejo vedno, ko zdravniki dvigujejo svojo glavo. Najlažje je iskati anomalije v zdravniškem cehu in jih izpostavljati kot primer brezsrčnosti, arogance in brezmejnega bogastva slovenske zdravstvene stroke.
A to je tekma, ki je vlada ne more dobiti. Prej kot popusti, bo bolje, saj se bodo drugače v nedogled večale že tako dolge čakalne vrste. Brez zdravnikov pa rešitve za zdravstveni sistem ne more biti in je ne bo.