Učimo se iz napak, pravi Golob. Ali ima Slovenija čas za čakanje?

Naš premier Robert Golob v svojem nedavnem intervjuju za TV Slovenija navdušeno razlaga o svoji neskončni sposobnosti učenja iz napak. Nenavadno, kako se ta neizčrpna žilica samokritike in introspekcije pojavi prav v trenutku, ko podpora vladi pada in pada. Sliši se skoraj kot obljuba neizkušenega študenta, ki zagotavlja, da bo “naslednjič res bolje”. Ampak, ali imamo čas čakati na “naslednjič”?

Zdi se, da je gospod Golob izbral pristop “učenja na delovnem mestu” – koncept je sicer zanimiv, a morda ne najbolj primeren za vodstveno funkcijo, sploh če gre v tem primeru za vodenje države. Morda pa potrebujemo pred naslednjimi volitvami za mandatarja tudi razpisni zahtevek, da mora mandatar imeti vodstvene izkušnje.

In ob takem besedičenju o napakah in učenju naših oblastnikov se pojavi vprašanje, ki ni zgolj retorično: ali smo pripravljeni biti potrpežljivi z vladajočo garnituro, ki se še “uči iz napak”? V času, ko nas strašijo vse bolj bližajoče se gospodarske težave, zdravstvene krize in okoljski izzivi, se to učenje zdi kot razkošje, ki si ga ne moremo privoščiti.

Seveda, priznati napako je čedno in plemenito, vendar ko postane to skorajda glavni adut tvoje vladavine, se moramo vprašati, ali nismo morda priča več kot le običajnim zagatam političnega novinca. Golobova vlada se včasih zdi kot slabo pripravljena gledališka predstava, kjer igralci še vedno upajo, da bodo do končnega dejanja že osvojili svoje vloge.

Morda je najbolj ironično to, da Golob, nekoč hvaljen kot uspešen menedžer, zdaj igra vlogo političnega učenca, zdi pa se, da mu tega nihče preveč ne zameri. Od menedžerske odločnosti in vizije ni ostalo kaj dosti, razen morda občasnih bliskov v pogovorih z evropskimi voditelji ter predvsem obljub in obljub. A tudi tu se takoj vidi, kako zelo votle so te obljube.

Medtem ko se naš premier uči na napakah, Slovenija čaka na rezultate. Upamo lahko le, da bo učna ura hitra in učinkovita, kajti čas teče, problemi se kopičijo, potrpežljivost pa je vse manjša. In v politiki, tako kot v gledališču, občinstvo na koncu vedno presodi – ali je bila predstava vredna ogleda ali ne.



2 komentarja

  1. Potem, ko nastopiš službo nimaš več kot to, kar je dogovorjeno kot poiskusno delo.
    Za kako posebno učenje in prilagajanje drugih tebi absolutno ni.
    Še manj velja, da imaš na razpolago podaljševanje uvajanja. Pika, na kratko.

    Tale škric z redkimi lasmi o teh stvareh niti sanja ne.Njemu je dano na razpolago vse. Poleg tega se laže, zavaja, ne dosega rezultatov in nikomur ne odgovarja. Čudim se opozicijskim poslancem vseh strank kako
    slepo se pustijo peljati žejni čez vodo in se ne umejo spopasti z nevarnostjo za Državo zaradi katere so tam v klopeh. Ta neuki, zblefirani cirkus na obeh straneh me spominja samo na fikcijsko pravljico ” Naša Dežela gre v Švico” – pa se nam, razen skorumpiranemu Kordežu v arestu ne sanja niti kaj je to Švedska.

    Vem, da Janša čaka, kot je predlagal slavni mislec Mitja Iršič, da naj plavajo trupla po reki in, če kdo slučajno pride k bregu, mu pomagaj plavati naprej, dokler ga ne vzame vrtinec, ampak v Parlamentu bi se moralo narediti več in to hitreje vsaj kar se tiče poplav, gospodarstva, zdravsta ter Drekovoda in RTV.

    Za hec še tole. Morda Čeferin išče nov vladarski prestol.
    Morda, verjetno bomo v Nedeljo na dan LURŠKE MATERE BOŽJE 11.Februarja 2024 slišali in videli iz prestolnce kućanovega aparthajd gulaga iz Lažgoš !
    Če bo Kućan govornik, še toliko bolj. Glavni slovenski Kajn tranzicije v nikamor.Verjetno pa bo za mikrofon posadil delegatko iz Čebin. Počakajmo.

  2. Golob dobesedno živi od napak, laganja, obljubljanja in zavajanja.In ga ni niti toliko sram, da ne bi za Božič stopil pred Narod in se trapsato hvalil., celo v odsotnosti svojega Gospodarja, ki ga je postavil za vladarja.
    Ne drži, ne vode, ne kolomaza!
    ———————————————————————————————————-

    Lastnik IKEA of Sweden, kar je original naziv velike firme, g. veliki Ingvar Kamprad nas je učil dolga leta nekako približno natančno in naokoli nekako takole:
    1. Napake delati je človeško. Ni normalno, ni običajno, je naravno, je pa človeško.
    2. Storjeno napako je treba preučiti,popraviti in sprejeti varovalne ukrepe, da se ne ponovi.
    3. Napake se ne sme ponoviti, še manj ponavljati.
    4. Napake se ne smejo vrstiti kot pravilo ravnanja.

    Tudi z upoštevanja zg.postulata v grobem je Ingvar – I od Ikea, tudi K , nato od Agunaryd in Etinaryd, mala vasica in občlna – iz nule naredil največjo svetovno firmo za opremo doma z 300.000 zaposlenimi in z čez 300 štacunami, katerih vsaka ima vsaj 25.000m2 plus vsa transport skladiščna infrastruktura…da ne gremo daleč.

    Golob se je kmalu po inavguraciji v EU parlamentu hvalil, da on že ve, saj je iz nič naredu neko elekro firmo – še danes ne vem katero, vem samo, da je tam delal. POČAKAJMO KVA BO FRATALO V KRATKEM.
    Čeferinu gre v fuzbalu nekam slabo, mikrofona in kamer je pa vajen.
    ČEBINARJI, VOS IN UDBA NOVE OF IMAJO ENODNEVNO PARTIJSKO VESELICO 11.FEB.NA LAŽGOŠAH !”
    – vse bo jasno kdo bo partizanske gospodarje vodil naprej!
    Izgleda, smrdi tako, da bodo po Rdeči preprogi igrali fuzbal s plesom na Trubače!
    Pol pa bo pizdarija, dragi moji.
    Srbijanac z Vrh.suda je pokazal svoj Colt in četniško mrtvaško glavo.
    gospodine Džordževiču je dal Janezu janši povsem prav in se je oborožil in nakazal naj se oborožimo.
    Nadškofija Ljubljana, boste spet občepeli kot Rožman 1941 in pozvali Ljuctvo naj se ne brani in naj vdano ponižno in usmiljeno mučeniško počaka, na svojo uro, da ga potolčejo ?
    g.Zore, tole ni zajebancija.Hvala.
    VESEL, PREKRASEN BOŽIČ !

Comments are closed.