O spornosti Rupnikove teologije in umetnosti (1. del)

Ob razkritju zlorab p. Marka Rupnika postaja vse bolj očitno, da ne more biti ustrezen pristop do problema ta, da se skuša Rupnikovo življenje povsem ločiti od njegovih del s področja teologije in umetnosti, kot je to skušal npr. storiti generalni predstojnik Družbe Jezusove z izjavo, da »njegova teologija ni dvomljiva, ampak njegovo obnašanje kot duhovnik pri opravljanju njegove duhovniške službe«.

Za kaj pa si ti hvaležen?

Za nami so najlepši dnevi leta. Postopoma se čuti, da se privajamo na življenje pred korono. Več je bilo zabav, prireditev, več ponudbe … skratka, vse je tako, kot je bilo nekoč. Če je že … Beri dalje

Socialna država ali prevara?

Priznam, da so moja razmišljanja glede na družbene trende v Sloveniji daleč od sodobnosti in obče popularnosti. To je hudo. Poznam ljudi, ki jih vsak drugačen pogled na sceno spravi v slabo voljo, da ne … Beri dalje

Prebujenstvo na Ministrstvu za kulturo

Uboga ministrica za kulturo Asta Vrečko, koliko ima dela! Medtem ko komaj zmaguje napore s čiščenjem (»demokratizacijo«) na ministrstvu in v javnih zavodih (še zlasti na javni RTV) ter s pometanjem svinjarije pod preprogo v … Beri dalje

Protestantizem in modernizem v Rupnikovi teologiji

Božične presoje o teologiji Marka Ivana Rupnika

Lahko sicer soglašamo z ocenami Tina Mamiča v oddaji komercialne TV o Marku Rupniku. Težje razumljiva je njegova izjava o njem kot največjem slikarju, saj bodo sodbo o tem lahko dali strokovnjaki. Bolj verjetno se mi zdi, da ga ima Mamič za odmevnega (živečega?) slikarja doma in v tujini (?). Podobno je potreben kritične besede tudi zapis Mojce Purger v Družini, da je Rupnik »prinesel svež pogled na krščanstvo«. Podobno velja za oceno predstojnika jezuitov p. Sosa, da »njegova teologija ni sporna«.

Afera, v kateri protagonist ni kdorkoli

Primer Rupnik je pretresel globalni katoliški in verjetno tudi sekularni svet. Po kakšnem tednu ugibanj je rimski pomožni škof Daniele Libanori, ki je kot posvečen duhovnik stopil v jezuitski red, razblinil vse pomisleke in dvome.

Vojna za možgane

Boj za duše se je v se je v dobi pozitivizma preimenoval v boj za možgane. Kdor bo nadzoroval možgane, bo imel oblast. Vsaka celica v našem telesu, tako tudi v možganih, je zvočni resonator, saj se lahko odzove na kateri koli zvok zunaj telesa. Na zvočne vibracije naj bi se odzivali tudi telesni sistemi ter čustvena, miselna in duhovna stanja zavesti.

Bo Slovenija večni raj za plenilce?

Zdi se, kot da je z letošnjim adventom vse narobe, saj nas namesto poglabljanja v svete stvari pretresajo grozljive razsežnosti »afere Rupnik«. Na plan prihajajo težke zadeve, ki kažejo v smer predatorstva, blasfemije, božjega ropa …

Državljani še kako potrebujemo spravo (1. del)

Začnimo pri spravi, ki je osnova za pisanje vizije države. Čas je že, da prevlada kultura sprave in se  preseže razkol naroda. Narod potrebuje vizijo razvoja, katera pa mora najprej imeti kot osnovo doseženo spravo, sicer narod nima perspektive razvoja in ne more razviti svoje vizije.

Robert Golob pri sveti spovedi

Presenetila nas je vest, da je papež Frančišek sprejel v avdienco slovenskega predsednika vlade. Prvo razburjenje v javnosti je pomirila misel, da je Božje usmiljenje neizmerno, silno široko pa je tudi papeževo razumevanje poti in stranpoti levičarjev ter simpatiziranje z njimi. Povsem pa smo pomirjeni, ker smo izvedeli, da je dobrosrčni in ravno prav zviti jezuit Goloba zvabil na limanice in po uvodnih vljudnostnih besedah (potica in tako dalje), obiskovalca spovedoval.