Robert Golob pri sveti spovedi

Presenetila nas je vest, da je papež Frančišek sprejel v avdienco slovenskega predsednika vlade. Prvo razburjenje v javnosti je pomirila misel, da je Božje usmiljenje neizmerno, silno široko pa je tudi papeževo razumevanje poti in stranpoti levičarjev ter simpatiziranje z njimi. Povsem pa smo pomirjeni, ker smo izvedeli, da je dobrosrčni in ravno prav zviti jezuit Goloba zvabil na limanice in po uvodnih vljudnostnih besedah (potica in tako dalje) obiskovalca spovedoval.

Na začetku je Golob papežu čestital za rojstni dan in izrazil veliko hvaležnost za sprejem najprej njemu, potem pa tudi nunciju Speichu ter osebju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu. Spoved oziroma poglobljeni pogovor je na kapitlju pilastra poslušala črna ptica, ki ji Slovenci rečemo kos, in storila velik greh zoper spovedno molčečnost. Tako je vsebina spovedi do podrobnosti zaokrožila v javnosti. Sova se s skovikanjem zaman trudi motiti kosovo petje, ki ga poslušamo v nadaljevanju:

• Golob: Vaša ekscelenca, oprostite, če bom nekoliko neroden, kajti danes sem prvič pri sveti spovedi. Saj poznate moj rodovnik; tako ded kot tudi oče sta imela mnogokaj skrbi in načrtov, še zlasti v aktualni politiki, in se nista ukvarjala z vzgojo potomca v katoliškem duhu. Menda je spoved treba pričeti z besedami: Prosim svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem.
• Papež: No, vidite, saj gre. Vse se bova pogovorila, formalno in neformalno. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Tudi vaša predhodnika Bratuškova in Šarec sta začutila, da se morata kot predsednika vlade kar se da naglo spovedati pri meni. Kako je z versko vzgojo Bratuškove, ne vem natančno, za Šarca pa sem slišal, da se v prezbiteriju vaške cerkve dobro počuti – ne pa v tamkajšnji spovednici.
• Ekscelenca, nimam se za grešnega človeka, politični nasprotniki pa mi kar naprej očitajo, da grešim. Še dobro, da so vsaj zaenkrat slovenski večinski mediji razumevajoči in mi vsak domnevni greh vnaprej odpustijo.
• Da vam vlijem korajžo, vas takoj pohvalim, ker ste eno od ministrstev zaupali Sv. Duhu.
• Oprostite, šum v komunikaciji: ni Sveti Duh, ampak Stojmenova Duh.
• Tudi dobro, priimek se sliši ekumensko.
• Če je kaj na tem, da sem, ne da bi se tega zavedal, kradel v Gen-I, naj takoj povem, da sem dal tako imenovani božji denar 103.000 evrov ga. Vukovičevi. Je bila odkupnina/pokora primerna?
• Bom vprašal v naše Tajništvo za ekonomijo.
• Domači in evropski levičarji mi očitajo, da premalo denarja namenim migrantom. Kje pa naj vzamem denar, saj sem ga komaj napraskal za garancijo za Gen-I? Ker sem pošten trgovec, moram plačati tudi storitve nevladnikom. Zato smo se odločili, da bomo Katoliški cerkvi v Sloveniji nabili dodatne davke, in sicer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za sleherno ped zemlje, na kateri stojijo cerkve, pripravljamo pa tudi DDV na storitve duhovnikov.
• Katere storitve imate v mislih?
• Maše, pogrebe in tako dalje.
• Nehote sem pomislil na neke druge storitve, o katerih mi promptno poroča g. Janez Cerar. Ko sva že pri tem problemu Cerkve v Sloveniji, naj vam zaupam, da nisem prav nič zadovoljen z nadškofom Zoretom, ki mu gredo čistke med duhovščino prepočasi. Zato ga spomladi nisem hotel sprejeti v avdienco. Drugi razlog pa je bil, ker v Ljubljani sedi na kupu denarja in ga noče razdati obubožanima škofijama, ki sta brez dote odšli iz zapufanega Maribora. Moj nasvet: privijte Metropolitano d. o. o., hribovske cerkve pa pustite pri miru.
• Hvala za nasvet, se bom potrudil in rešitev iskal v tej smeri. Zakon o solidarni prihodnosti Metropolitane bo kar pravšnja rešitev. Sprejeli ga bomo po hitrem postopku, podobno kot smo depolitizirali RTV. Menda je po katekizmu greh tudi jeza. Zaradi primorskega temperamenta (nekateri pravijo, da sem kolerik) sem razbil dva prenosna računalnika.
• Še vedno bolje, kot da bi razbili glave sodelavcev.
• Tudi moje družinsko življenje ni za zgled, zato skrbno pazim, da nič ne pride v javnost in ne povzroča pohujšanja. V začasnem bivališču v Solkanu ni bilo greha in tudi v ljubljanskem močvirju sem zelo previden.
• Ne znam vam prav svetovati, ker nisem poročen. Ko gledam vašo frizuro, pa si vendarle lahko predstavljam, kako vam je žena navijala živce.
• Očitajo mi, da lažem. Veste, slovenščina sploh ni tako barbarski jezik, kot si verjetno predstavljate člani velikih jezikovnih skupnosti. Znamo se izražati v odtenkih: več resnic, polresnica, neresnica. Problem mojih poslušalcev in sogovornikov je v več resnicah in ne moji dozdevni laži. To, da pomešam datume in zaporedja dogodkov, se verjetno dogaja tudi vam. Dejstvo, da določene ljudi poznam in znanstva z njimi po potrebi zatajim, ni niti mali greh, ampak je posledica preobremenjenosti s kadrovanji na vseh nivojih.
• Navdaja me občutek, da imate izostren občutek za materinščino in zelo tanko vest. Zaradi preobremenjenosti je človek raztresen in pozabljiv, zato vam svetujem, da manj kadrujete.
• V naši širši družini, ptičji, da bom dovolj jasen, nismo složni. Vnel se je ravs in kavs med golobi in kosi. Zaenkrat golobi ob pomoči čaplje, ki taca v slovenskem močvirju, še branimo svoje položaje.
• V Bibliji si lahko preberete Izaijevo prerokbo o tem, kako se bosta v kraljestvu miru skupaj pasli krava in medvedka. Prizadevajte si, da ustvarite tako avtokracijo, v kateri boste vsaj ptiči složni.
• Hvala za namig, kosom bom prebral Izaijo. Ekscelenca, zaupajte mi, prosim, kako kaj shajate s švicarsko gardo. Nekaj podobnega sem si tudi sam umislil, pa podložniki godrnjajo, češ da imamo v moji državi redno policijo. Vztrajal bom na svoji odločitvi, ki prav gotovo ni greh. Ker sem vrhunski menedžer, kot me je nesebično branila predsednica Državnega zbora, si zaslužim vrhunsko varnostno gardo, ki jo prav v teh dneh postavlja na noge vrhunski balkanski varnostnik.
• Razumem vas. Vaša varnost in varnost enostarševske družine ne sme biti ogrožena. Tudi katekizem izrecno ne prepoveduje zasebnih milic na državne stroške. Koga pa se pravzaprav bojite? Delate pošteno in po vesti, depolitizirate politiko, karkoli naj že to pomeni. Vaš rival Janša, ki ga, naj omenim mimogrede, med njegovim predsedovanjem Svetu EU nisem utegnil sprejeti, se mi ne zdi nevaren, čeravno se preveč brati s svetovnimi tradicionalisti in desničarji.
• Bojim se kmetov, ki imajo v svojih genih uporniški duh še iz časov kmečkih uporov. Stara pravda še ni pozabljena. Odločil sem se namreč, da bom zaradi zelenega prehoda ukinil živinorejo. O tem, da pojemo preveč mesa, sem pred nedavnim predaval v evropskem parlamentu kar dvema desetnijama poslancev. Da bo zeleni prehod popoln, bom dal na vse pašnike postaviti sončnice (kolektorje) in s tem upravičil sloves enega največjih strokovnjakov elektroenergetike v svetu.
• Res ste vizionar. Škoda, da vas nisem poznal že ob nastajanju okrožnice Laudato si’ (Hvaljen moj gospod).
• Hvala za kompliment. Stara pravda ni samo vprašanje kmečkega življa. Po stari pravdi je imel cesar pravico umeščati ljubljanske škofe, papež pa zgolj cesarjevo izbiro potrditi. To je bilo nekako tako, kot ste se vi skupaj z državnim tajnikom Parolinom več kot pol tisočletja kasneje sporazumeli s kitajskimi komunisti. Verjetno vam ni neznano, da se je letos izvoljena predsednica republike oklicala za cesarico. Zato je zdaj pravi trenutek za našo staro pravdo: imenovanje ljubljanskih škofov. Obljubim vam, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bo tudi ljubljanska škofija postala ubožna in po potrebi tudi pobožna.

  

• O vaši dobronamerni pobudi bomo razmislili v Dikasteriju za škofe. Žal bo na odločitev potrebno počakati do izteka tretjega podaljšanja sporazuma s Kitajsko. Šele tedaj bomo lahko statistično zanesljivo dokazali uspešnost ali polomijo omenjenega sporazuma. Zaenkrat kaže dokaj klavrno, ampak upanje umre zadnje.
• Vaša ekscelenca, to je to, ali kot so me učili pri pripravi na prvo spoved, bi moral reči: Moj Jezus usmiljenje.
• Za pokoro si poiščite v knjižnici slikanico Heinricha Hoffmanna Peter Kušter in se besedilo o zgodah in nezgodah razvajenega kuštravca naučite na pamet. Kesanje!
• Kako, prosim? O – to pa ne.

In Golob je brez odveze odšel skozi vrata, onkraj katerih ga je v družbi švicarskih gardistov čakal Miloš Njegoslav Milović.