Vsako leto se kot delegat v Skupščino Republike Slovenije, izvoljen na prvih demokratičnih volitvah 1990 v ZZD kot predstavnik zdravstva, z veseljem udeležim slovesne proslave ob tem prazniku.
Vzroka sta dva:
1.) Srečanje s še živečimi kolegi iz tedanje skupščine, predvsem s kolegi iz Demosa. Z veseljem se spominjamo tistega časa, ki je bil za vse neponovljiv. Imeli smo srečo, da nas je usoda izbrala, da smo lahko sodelovali pri ustvarjanju naše domovine Slovenije! Ozremo se tudi na sedanjost, ki je povsem drugačna kot tista, ki smo si jo želeli, skupaj z ljudmi, ki so glasovali za samostojno Slovenijo!
2.) Zanimivo je opazovati vedno nove parlamentarce in predstavnike oblasti. Pojavljajo se vedno novi obrazi vodij, ki naj ne bi predstavljali politične stranke, ampak nekaj drugega. Kaj, nihče ne ve! Ob njih se nabere veliko povprečnežev, upajočih na svoj trenutek, kariero, ne glede na njihovo znanje, usposobljenost! Vlogo strank desnice v demokratičnem sistemu želijo izničiti tisti, ki so pred 32. leti »sestopili« iz oblasti po njihovi 45. letni diktaturi, oziroma njihovi nasledniki. Paradoks pri tem je, da se »levi« proglašajo za napredne, v bistvu pa so to pravi konservativci, ki želijo ohranjati vse po starem. Ostali pa so, tako kot je rekel dr. Golob pred volitvami letos, mračne sile ali fašisti. Zanimivo, a iz vidika razvoja Slovenije žalostno, je opazovati to »preoblačenje«, ki pa so ga začeli že pred letom 1990 člani KP, ki so tedaj nenadoma postali demokrati, prenovitelji in še kaj!
Kaj pa zadnja proslava 23. 12. 2022?
Najprej opazka za protokol. Protokol nam je, delegatom prve demokratično izvoljene Skupščine republike Slovenije po letu 1945, ki smo prispevali k temu, da vsako leto slavimo, sedaj, v času vlade pod vodstvom gibanja Svobode, namenil v prostorih Cankarjevega doma »skrite« kotičke. Ne vem, kakšni kriteriji veljajo na protokolu, in vem, da se je »zaslužnih« za samostojno Slovenijo do danes nabralo veliko. Tako pač je! Nekatere izmed nas so poslali skrajno levo, da so videli le pol odra, druge v temo, pod balkon. To je seveda le nepomembna opazka!
Veliko bolj simptomatičen za današnji čas je bil govor predsednika vlade dr. Roberta Goloba in sama proslava s poudarkom na naši kulturi in jeziku!
Leva, t. i. socialna politična opcija, ki ji po besedah, ne pa po odnosu do denarja, pripada predsednik vlade, vztrajno ponavlja, tako tudi dr. Golob, da smo se za samostojno Slovenijo odločili skupaj. Težko jim gre iz jezika, tudi dr. Golobu, resnica, da se je tako odločil, s skoraj 100 % večino, slovenski narod in ne politika. Še vedno nam, vsaj nekaterim, ki ne izgubljamo spomina, odmevajo besede bivšega šefa KP in kasnejšega prvega predsednika Republike Slovenije, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna opcija! In to tudi ni bila opcija številnim delegatom, še posebej nekaterim »uspešnim« direktorjem velikih podjetij, ki so se na hitro preoblekli v demokratične barve! Razlog je bil preprost. Izguba pomembnega jugo trga za njihove, ne evropskem tržišču nekonkurenčne, izdelke! A samostojna Slovenija je bila bistvena zahteva dr. Pučnika, poslanskega kluba Demos in seveda že pred tem kulturnikov! To so na plebiscitu podprle tudi Slovenke in Slovenci! In kdaj je postala samostojna Slovenija opcija tudi za »prebarvane« komuniste? Po plebiscitu, ko so vsi ti bivši »samoupravljavci« uvideli, da slovenski narod razmišlja drugače kot oni!
V nadaljevanju govora je dr. Golob navedel 1000-letna prizadevanja naših prednikov za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti. Prvič: demokratično ureditev, kjer je navedel ustoličevanje karantanskih knezov, in drugič: našo kulturo in jezik. V nadaljevanju je nekako mimogrede omenil, da nam je vihra zgodovine odnesla demokratično družbo, rekel je: »Nekje smo jo izgubili«. Ja, res smo jo izgubili, samo nekaterim gre to, da smo jo izgubili zaradi komunistične revolucije, težko iz jezika. Drugi so celo še vedno ponosni nasledniki! Ali so res napredni, ali želijo vse obnoviti po starem?
V nadaljevanju je omenil gradnjo ograj v času migrantov in zidov, v času COVID 19. S ponosom se je pohvalil, da so se sedaj odločili drugače. Povedal je, da so se odločili, da bomo s COVID-om živeli kot odprta družba. Kot zdravnik si dovolim pripombo, da je to škodljiv politični populizem. Zakaj? Ker je nestrokovno primerjati čas, ko ves svet ni poznal virusa, ko se je WHO in ves svet »lovil« kako in kaj, ko nismo imeli ne zdravila ne cepiva. To je bil čas, ko so preživeli nekateri starejši s številnimi boleznimi in umirali mlajši, povsem zdravi, zaradi okužbe! To si je predsednik vlade kot laik dovolil primerjati s sedanjim stanjem, ko imamo cepivo in zdravila, poteki bolezni so blažji, a še vedno marsičesa ne vemo! Tako govorjenje je navadno politikantstvo! In da ne pozabim. Ob vseh kritikah »levičarjev« o omejevanju življenja, naj dr. Goloba spomnim na besede dr. Fafangla. Povedal nam je, da je bil pred njegovim stanovanjem v Trstu vojak in gibanje je bilo omejeno le na 200 m! Spoštovani dr. Golob, predsednik vlade, svetujem vam, da držite fige, da se vam take izjave ne vrnejo kot bumerang. Zavedati se morate, da ljudje verjamejo besedam predsednika, četudi so nestrokovne. In še enkrat! Ne glede na sedanje slabe razmere v zdravstvu smo po podatkih WHO v Sloveniji »šele« na 11. mestu po številu, koliko ljudi je umrlo glede na število okuženih. Kljub nemogočim razmeram v naših domovih za ostarele. Tako zdravstvena politika kot zdravstvo, ki je pri nas v slabem položaju, so se izkazali!
Dr. Golob je omenil tudi Josipa Vidmarja kot tistega, ki je pred 90. leti dejal, da želimo na naših tleh zgraditi nove Atene, kot simbol demokracije, in Firence, kot simbol kulture. A dejstvo je, da se je kasneje pridružil KP in pozabil na demokracijo! Ne pozabimo, bil je med tistimi, ki je prvi napadel Edvarda Kocbeka. Leta 1952 je napisal estetsko in politično odklonilno kritiko ter polemiko knjige g. Kocbeka Strah in pogum, po kateri so g. Kocbeka prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja. Na mestu dr. Goloba, predsednika vlade in Svobode, raje ne bi omenjal Josipa Vidmarja kot vzgled!
Na koncu dr. Golob ni bil sposoben, ne glede na to, ali je veren ali ne, voščiti Slovenkam in Slovencem božične praznike. To tudi veliko pove o Svobodi! Še več si je privoščila predsednica DZ ga. Urška Klakočar Župančič, ki nam je ob koncu govora v parlamentu, Slovenkam in Slovencem, v besedah ponudila ravnanje za zmago naroda: »Naj nas veže najmočnejša vez na svetu – ljubezen, bog je ljubezen«. Naj si vsak ob tem misli svoje. Igra? Sprenevedanje? Ukanjevanje?
In še to: Ob pogledu na dvorano in dogajanje ter besedičenje v njej, me je obšla misel: Imeli smo majstrove borce in g. Rudolfa Maistra, ki je omogočil, da velik del Slovenk in Slovencev živi v Sloveniji. Borce omenjamo in general Maister je v naših besedah in mislih prisoten pogosto. Z osamosvojitvijo je drugače: Poslanci Demosa nismo pomembni, razumem, a dr. Pučnik je izginil, ne omenja se ga na proslavah, kot res zaslužnega za to, da imamo samostojno državo.
Pa vso srečo in zdravja v letu 2023.
prim. Janez Remškar, dr. med.
Drži,dr.Remškar.