Aleš Maver Zato se bo potrebno spomniti, da gre prav nespodobnemu obračunavanju med katoličani in protestanti s krvavim vrhuncem v tridesetletni vojni pripisati dobršen delež odgovornosti za sprožitev vala, ki je privedel do galopirajoče sekularizacije naših dni, nad katero zdaj vijejo roke oboji.
Odlični poznavalec 19. stoletja Vasilij Melik o Slovencih trdi: “Slovenci so v (avstrijski, op. A. M.) ustavni dobi izredno napredovali in postali pred prvo svetovno vojno povsem razvit narod z bogato kulturo, znanostjo in umetnostjo, s povsem izoblikovanim jezikom. Premostili so zaostanek, ki jih je težil od srednjega veka naprej, dosegli največji vzpon v vsej svoji zgodovini.”
Papež Frančišek v oktobru tako rekoč kot za stavo zbira simbolične mejnike na ekumenskem področju in na področju medverskega dialoga. Takoj po obisku v Gruziji in Azerbajdžanu za Kavkazom se je v Rimu srečal z anglikanskim primasom Justinom Welbyjem. Vrhunec pa bo vsaj letošnja bera dosegla s pontifeksovo udeležbo ob otvoritvi praznovanja petstote obletnice Lutrove reformacije konec meseca na Švedskem.
Ne bom umetno podaljševal napetosti in takoj v začetku zapisal bistveno. Kombinacija doslej že skoraj petindevetdeset let trajajoče življenjske zgodbe že zdavnaj v legendo preraslega škofa Jožefa Smeja, režiserske taktirke mladega, a prav tako že … Beri dalje
Že nekaj dni je tega, kar je luksemburški zunanji minister Jean Asselborn kratko malo zahteval izključitev naše vzhodne sosede Madžarske iz Evropske unije. Priznam, ob njegovem predlogu sem zastrigel z ušesi. Ne zato, ker bi gojil kakšne simpatije do trenutne madžarske vlade in njenega šefa. Viktor Orban predstavlja zame eno poglavitnih razočaranj zadnjih dveh desetletij.
Pa so minile še volitve v nemški prestolnici. Glavna novica je gotovo, da sta obe “ljudski stranki” skupaj osvojili “veličastnih” 39 odstotkov glasov, kar je bil še ne tako daleč nazaj zelo povprečen izplen za … Beri dalje
Končnih rezultatov hrvaških volitev še ni, vendar je skoraj gotovo, da bo relativno večino sedežev osvojil HDZ Andreja Plenkovića. Trenutno se mu v 151-članskem saboru obeta 61 sedežev, medtem ko naj bi jih Ljudska koalicija pod … Beri dalje
Glede na pravkar objavljene rezultate vzporednih volitev so se hrvaški volivci odločili, kot so napovedovale ankete. HDZ Andreja Plenkovića z nekaterimi partnerji in široka Ljudska koalicija pod vodstvom socialnih demokratov Zorana Milanovića sta po številu … Beri dalje
Zdaj kaže celo, da bo rezultat današnjih volitev na Hrvaškem, če že ne enak, pa vsaj na moč podoben kot lani novembra. Kar pomeni, da bo sestavljanje vlade enako mučno kot leta 2015, še bolj obremenjujoče za HDZ pa je, da zanj edina pot k ohranitvi oblasti znova vodi samo preko povezave z novincem zadnjih volitev, Mostom.
Nemška zvezna dežela Mecklenburg-Prednja Pomorjanska ni najpomembnejša med šestnajstimi zveznimi deželami. Celo na območju nekdanje NDR, iz katere je leta 1990 presedlala v novi državni okvir, sta vsaj južnejši Saška in Turingija precej bolj znani … Beri dalje
Ker je bila Jugoslavija prvoborka neuvrščenosti, se je čutila še posebej povezana z zaradi apartheida zatiranim večinskim temnopoltim prebivalstvom Južnoafriške republike. Že otroci smo poznali imena Nelsona in Winnie Mandela in njunega zlobnega nasprotnika Pietra Willema Bothe. Celo pri matematiki smo reševali naloge z odstotki temnopoltega prebivalstva.
Znova se je pokazalo, da s pravim diktatorjem razumen in kolikor toliko trajen dogovor ni mogoč. Pod dvajsetimi žimnicami in dvajsetimi pernicami lepih gesel bo vedno zrno graha, ki ga bo na koncu prisililo k trajni proizvodnji zunanjih in notranjih sovražnikov s preprostim ciljem podaljševanja lastne oblasti in oblasti lastnega krožka v nedogled.
V osnovi sta Putin in večina njegovih gostiteljev poskrbela, da v svojih pričakovanjih nisem bil razočaran. Zato bi bila odveč slaba vest, ker me ni bilo pod Vršičem in nisem, kot bi se spodobilo in bilo pravično, počastil umrlih vojakov ruske carske armade (pa navsezadnje njihovih avstrijskih paznikov). V vsej bleščeči inscenaciji so bili zgolj drobiž, s katerim se baranta.
Seveda, Rusija bi lahko bila velika. Lahko bi bila resnična duhovna, kulturna, politična in gospodarska velesila, h kateri bi se s ponosom ozirali za zgled. Samo za kaj takega Putin najprej ne bi smel biti njen predsednik. Ker je enooki lahko kralj samo v deželi slepih in ker je tretjeligaški kagebejevec lahko absolutni gospodar samo tam, kjer prave potenciale zatirajo.
Počutim se, kot se je počutil dr. Žiga Turk po lanskoletnem napadu v Parizu. Končno je spirala nasilja, ki se je bližala mojemu življenjskemu svetu v koncentričnih krogih, dosegla mesto, ki mi je zares ljubo. Tokrat ne bom imel prav nobenega razumevanja za tiste, ki bodo v streljanju v nakupovalnem središču v Olympiaparku iskali kak “višji” smisel.
Čez desetletja bodo, kot upam, takratni mladi rodovi poznali prvega ministrskega predsednika samostojne Slovenije in njegovega obrambnega ministra. Zato jim tudi ne bo lahko pojasniti, kako to, da sta si njuni stranki ravno ob srebrnem jubileju države vsem na očeh strastno skočili v lase.
“Preslagivanje” je v teh dneh pri naših južnih sosedih poleg, morda, izraza “huligani” modna beseda. Za njen preboj v ospredje je najzaslužnejši Tomislav Karamarko, tisti možakar, ki je na začudenje vseh zrušil vlado stranke, ki jo vodi. Dogodke pri sosedih je vredno vzeti nekoliko pod lupo tudi zato, ker nam ne morejo uiti nekatere vzporednice z dogajanjem v domačih logih iz bližnje preteklosti.
Ni pravega paradoksa v zelo verjetni podmeni, da je veliko ljudi novelo družinskega zakonika zavrnilo iz istih nagibov, iz katerih so dobro leto prej navdušeno glasovali za Cerarja. Za tiste na desni, ki bi hoteli pri nas graditi Putinovo koalicijo in socializem s konservativnim obrazom, je izhodišče več kot slabo. Obsojeni so na to, da se bodo vedno borili na nasprotnikovem domačem terenu.
Seveda bi lagal, če bi rekel, da nisem vesel zmage Suzane Džamaladinove alias Džamale. Vesel bi bil tudi, če bi se objektivno izkazalo, da sta bila njena pesem in nastop povsem zanič. Navijač je pač podarjene enajstmetrovke vesel skoraj enako kot zaslužene. Kar vam bodo glede na pretrese zadnjega meseca potrdili tako vijoličasti kot zeleni.
Med obema krogoma avstrijskih predsedniških volitev je osrednje vprašanje ali lahko »modri« prvič dobijo volitve v Avstriji in spravijo svojega človeka vsaj formalno na vrh državne piramide, v nekdaj cesarski Hofburg. Drugo vprašanje je morda še pomembnejše od prvega in sprašuje o tem, kako je sploh mogoče, da sta se Norbert Hofer in Svobodnjaška stranka Avstrije prebila na njegov prag.