Aleš Maver 
Pravzaprav naj bi bil včerajšnji večer namenjen predvsem kronanju Angele Merkel. Čeprav je gospa s svojo bratovščino postala prepričljiva relativna zmagovalka, kupa rezultata skoraj ne more več prenesti dodatnih kapelj pelina. V finišu volilne kampanje … Beri dalje
Ob sklepu referendumskega večera naj dodam samo dve misli. Izjema med referendumi Prvič, vzorci glasovanja po državi odstopajo od vseh referendumov, ki sem jih spremljal od leta 1999. To očitno pomeni, da je med volivkami … Beri dalje
Očitno moram razmeroma kmalu popraviti svojo napoved o končnem volilnem rezultatu. Vse od leta 2001, odkar spremljam referendume, je današnji prvi, na katerem med rezultatom predčasnega glasovanja in končnim rezultatom očitno skoraj ne bo razlike. … Beri dalje
Očitno pobudnikom referenduma o drugem tiru ni uspelo. Če sklepamo po rezultatih predčasnega glasovanja, po katerem je bilo dobrih 54 % ZA, slabih 46 % pa PROTI, lahko glede na izkušnje s prejšnjih referendumov sklepamo … Beri dalje
Po preobratov polnem volilnem letu so volivci v Nemčiji pripravili manjšo senzacijo, a z drugačnim predznakom kot pred štirimi leti, ko so Merklovi skoraj namenili absolutno večino sedežev. Tolikšnega padca krščanskih demokratov, kot ga kaže … Beri dalje
V tednu, ki je pred nami, bo na starodavni praznik povišanja sv. Križa minilo deset let, odkar je bil uveljavljen dokument, s katerim je sedaj že upokojeni papež Benedikt XVI. liberaliziral dostop vernic in vernikov … Beri dalje
Pomembna značilnost letošnje predsedniške tekme je, da je Borut Pahor s svojim lebdenjem med političnima blokoma bistveno otežil nalogo kar obema največjima parlamentarnima strankama. Druga določnica volitev je, da so na levici bržkone bolj motivirani … Beri dalje
Napovedana kandidatura Ljudmile Novak za predsednico republike, ki je popestrila vrhunec časa kislih kumaric, skriva v sebi vsaj dve veliki priložnosti.
Že večkrat sem na tem portalu pisal o vse večji odrinjenosti politične alternative (ki je lahko glede na našo politično stvarnost lahko le desnosredinska, seveda v slovenskem pomenu te besede) pri nas, pa tudi o strukturnih težavah, s katerimi se je morala, se mora in se bo morala soočati. V zadnjem letu pa se je bistveno spremenilo tudi mednarodno okolje v zahodni Evropi.
Podtaknili so jo v večino povojnih (nekdanjih) grbov slovenskih občin, pri čemer so izrinili prenekateri zgodovinski simbol. Podtaknili so jo kulturnim in gasilskim društvom, gledališkim skupinam in tovarnam. Na vsakem koraku naj bi izpričevala, da so zgolj oni oblast.
Macronov mandat je trden, ni pa zelo prepričljiv. Drugega kroga se je udeležilo samo dobrih 43 odstotkov volilnih upravičencev, kar je prispevalo k boljšemu izplenu opozicije od pričakovanega. V prvem krogu je za njegovo navezo glasovalo okoli 32 odstotkov volivcev (ali nekako 16 odstotkov volilnih upravičencev). V drugem krogu se je ta delež povzpel na največ 22 odstotkov volilnih upravičencev.
Ob odhodu Helmuta Kohla bi bilo verjetno hecno govoriti o prelivanju solz. Še bolj kot pri drugih, ki jim je bilo naklonjeno (pre)dolgo življenje onkraj znamenite psalmistove zamejitve smiselnega človekovega zemeljskega bivanja, se je pri njem videlo, da se je poslovil nekako prepozno. Tako eden največjih evropskih državnikov 20. stoletja nikoli ni prilezel do vloge, za katero imajo Američani posrečen izraz elder statesman.
Tradicija se ni prekinila. Tudi četrtič, odkar parlamentarne volitve v Franciji neposredno sledijo predsedniškim, so volivci potrdili svojo izbiro izpred nekaj tednov. Gibanju Emmanuela Macrona, ki obstaja manj kot leto dni, se glede na rezultate … Beri dalje
Včerajšnje britanske volitve so polne paradoksov. Premierka Theresa May jih je sklicala, da bi na njih okrepila svoj položaj, a ga je dramatično poslabšala, saj je iz večine, s katero bi lahko vladala še tri … Beri dalje
Theresa May se je za predčasne volitve v spodnji dom britanskega parlamenta odločila, da bi okrepila svoj položaj pred odločilnimi pogajanji o brexitu. Če se bodo izpolnile napovedi pravkar objavljenih projekcij, ji načrt ni uspel. Namesto okrepljene večine, ki bi ji … Beri dalje
Včerajšnji drugi krog pokrajinskih in lokalnih volitev pri južnih sosedih je še okrepil trend iz prvega. Sredi hude vladne krize je vladajoča Hrvaška demokratična skupnost, ki je krizo nekako tudi povzročila, dobila skoraj vse pomembne dvoboje.
Včerajšnje lokalne volitve pri sosedih so potekale v preveč okoljih, da bi bil njihov rezultat enoznačen. Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) premierja Andreja Plenkovića, čeprav je že drugič v letu in pol torpedirala lastno vlado, bo na ravni županij ponovno velika zmagovalka. A glede na v celoti pisano sporočilo lokalnih volitev je trenutno najverjetneje to, da bo Hrvaška v kratkem doživela še tretje parlamentarne volitve v dveh letih.
Uspeh v Severnem Porenju-Vestfaliji kajpak šteje daleč največ, ker gre za po prebivalstvu daleč prvo zvezno deželo, ki je bila za nameček zadnjih pet desetletij trdnjava “rdečih”, čeprav v njej korenini tudi Center, katoliški predhodnik krščanske demokracije. Socialdemokrati so imeli v tej deželi ministrskega predsednika neprekinjeno od 1966 do 2005 in potem od 2010.
V senci velike Francije je včeraj volila tudi mala severnonemška dežela Schleswig-Holstein. Ni moč reči, da so bile tamkajšnje volitve nepomembne. Velikanski uspeh tamkajšnjih krščanskih demokratov, ki so z znatno prednostjo premagale vladajoče socialdemokrate, utegne odmevati ne samo prihodnji teden, ko bodo deželni parlament volili v največji nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, marveč celo na jesenskih zveznih volitvah.
Če bodo rezultati vzporednih volitev obveljali, se je prvi krog predsedniških volitev v Franciji iztekel skoraj povsem v skladu s pričakovanji. “Francoski Cerar” Emmanuel Macron je prvi, voditeljica Nacionalne fronte je druga, in to z … Beri dalje