Očitno moram razmeroma kmalu popraviti svojo napoved o končnem volilnem rezultatu. Vse od leta 2001, odkar spremljam referendume, je današnji prvi, na katerem med rezultatom predčasnega glasovanja in končnim rezultatom očitno skoraj ne bo razlike. Še na referendumih o družinskem zakoniku 2012 in 2015 je bila ta razlika znatna. Prvič je za predčasno glasovalo 63 % volivcev, na koncu je s skoraj 55 % glasov zmagal proti. Drugič je bilo predčasno za dobrih 52 %, na koncu le dobrih 36 %. Tokrat je drugače. Verjetno je zadeva deloma povezana s tem, da so bili tokrat nasprotniki zakona izrazito bolj motivirani in so že na predčasno glasovanje odšli v večji meri kot sicer. Drugič je zapletena problematika gradnje in financiranja drugega tira po vsem videzu zbrisala doslej na vseh referendumih vidno nasprotje med levico in desnico. Tokrat so tradicionalni vzorci bistveno manj vidni kot kadar koli doslej ali pa jih sploh ni. Tudi razlika med mesti in podeželjem je manj izrazita. Tako je v volilni enoti Ljubljana-Center podpora zakonu precej pod državnim povprečjem, na podeželju na severovzhodu pa precej nad povprečjem. Izrazito za so bili recimo v Prekmurju, še vedno pa je absolutna večina udeležencev podprla zakon v volilnem okraju Ptuj I, enem najbolj “desnih” v državi, od koder prihaja Andrej Čuš, sam glasen nasprotnik vladne zamisli o gradnji drugega tira.
Referendum drugačnih vzorcev
