Tradicija se ni prekinila. Tudi četrtič, odkar parlamentarne volitve v Franciji neposredno sledijo predsedniškim, so volivci potrdili svojo izbiro izpred nekaj tednov. Gibanju Emmanuela Macrona, ki obstaja manj kot leto dni, se glede na rezultate vzporednih volitev obeta velikanska večina sedežev v skupščini. Če se bodo projekcije potrdile, bo Republika, naprej! zaostala samo za dosežkom parlamentarne desnice iz leta 1993. Z 32,5 odstotka glasov v prvem krogu naj bi ji po naslednji nedelji pripadlo med 390 in 430 od 577 sedežev. Edina dosedanja politična grupacija, ki lahko računa na spodobno zastopanost, so desnosredinski republikanci z zavezniki. V novi skupščini naj bi z dobro petino glasov iz prvega kroga greli med 85 in 125 sedežev. Kar je v vsakem primeru manj kot polovica dosedanje moči. Macronov cunami bo, kot kaže in kot je bilo pričakovano, najbolj škodil socialistom, ki bodo nazadovali v drugo-, če ne tretjerazredno politično silo. Precej bodo zaostali tudi za katastrofalnim letom 1993 in imeli največ 35 od 577 poslancev. Dobrih izplenov svojih predsedniških kandidatov ne bodo kaj prida unovčili niti skrajni levičarji niti skrajni desničarji. Skrajna levica se bo verjetno ustavila pri manj kot dvajsetih sedežev. Še bolj razočarani bodo pri Nacionalni fronti, kjer praktično ne bodo izboljšali dosežka iz leta 2012 in ostajajo pri štirinajstih odstotkih. To sočasno pomeni, da bo deset poslancev zanje plafon.
Cunami francoskega Cerarja je dosegel parlament
