Glede na pravkar objavljene rezultate vzporednih volitev so se hrvaški volivci odločili, kot so napovedovale ankete. HDZ Andreja Plenkovića z nekaterimi partnerji in široka Ljudska koalicija pod vodstvom socialnih demokratov Zorana Milanovića sta po številu sedežev praktično izenačena. Prvi naj bi osvojil 57 od 140 sedežev v desetih volilnih enotah na Hrvaškem, druga zgolj sedež več, čeprav so v predvolilno kampanjo šli kot veliki favoriti. Pri tem je treba upoštevati, da ima Ljudska koalicija v drugi in šesti volilni enoti minimalno, statistično neznačilno prednost, kar bi lahko HDZ-ju še prineslo relativno večino tudi med temi mandati. Ob upoštevanju treh predstavnikov diaspore, ki tradicionalno pripadejo HDZ-ju, je Andrej Plenković blizu relativne večine. Res pa naj bi tradicionalni privesek Ljudske koalicije, koalicija okrog Istrskega demokratičnega zbora, osvojil štiri mandate, celo več, je bilo pričakovano.
Most bi glede na vzporedne volitve oddal en svoj dosedanji sedež in zasedel enajst poslanskih mest. Veliki zmagovalec je Sinčičev Živi zid s sedmimi poslanci, ki pa vendarle še zdaleč ni prehitel Mosta. Prav tako bistven preboj ni uspel domnevnemu kandidatu za predsednika vlade, zagrebškemu županu Milanu Bandiću. Ta ostaja pri dveh sedežih. Enako velja za nekdanjo slavonsko zvezdo, Hrvaški demokratični zbor Slavonije in Baranje (HDSSB), z enim poslancem, kar pomeni, da se je veliko njihovih volivcev trajno vrnilo v matico, v HDZ, ki naj bi v obeh slavonskih volilnih enotah pometla s konkurenco.
Glede na omenjene rezultate desnosredinska koalicija HDZ in Mosta ne bi imela absolutne večine poslancev, a z velikimi težavami bi se pri sestavljanju vlade soočal tudi Milanović. Španski scenarij torej ni nemogoč. Na koncu je potrebno omeniti nizko volilno udeležbo kot pomemben vidik teh volitev.
