Hrvaški škofje menijo, da so z zmago Milanovića, ki so mu pred tem očitali, da je zaščitnik hrvaških udbašev, da je v tedanje državne ustanove infiltriral neokomunistične kadre, pa tudi njegovo jugonostalgijo, prišli povsem drugačni časi.
Na Hrvaškem so v prvem krogu pričakovano prva tri mesta osvojili Zoran Milanović, Kolinda Grabar Kitarović in Miroslav Škoro. Malce nepričakovano je prvo mesto osvojil Milanović iz socialdemokratske stranke nekdanjih komunistov SDP, saj je aktualna predsednica s podporo vladajoče HDZ veljala za favoritko. Njej je štrene pomešal priljubljeni pevec desnosredinske in domoljubne politične usmeritve Miroslav Škoro, ki je dobil skorajda četrtino vseh glasov.
Volitve v sosednjih državah so zanimiv dogodek. Za Slovenijo pa so volitve na Hrvaškem še posebej zanimive (lahko tudi poučne), ker imamo skupno administrativno, kulturno in pravno dediščino. Ne glede na to, da so v … Beri dalje
Končnih rezultatov hrvaških volitev še ni, vendar je skoraj gotovo, da bo relativno večino sedežev osvojil HDZ Andreja Plenkovića. Trenutno se mu v 151-članskem saboru obeta 61 sedežev, medtem ko naj bi jih Ljudska koalicija pod … Beri dalje
Glede na pravkar objavljene rezultate vzporednih volitev so se hrvaški volivci odločili, kot so napovedovale ankete. HDZ Andreja Plenkovića z nekaterimi partnerji in široka Ljudska koalicija pod vodstvom socialnih demokratov Zorana Milanovića sta po številu … Beri dalje
Zdaj kaže celo, da bo rezultat današnjih volitev na Hrvaškem, če že ne enak, pa vsaj na moč podoben kot lani novembra. Kar pomeni, da bo sestavljanje vlade enako mučno kot leta 2015, še bolj obremenjujoče za HDZ pa je, da zanj edina pot k ohranitvi oblasti znova vodi samo preko povezave z novincem zadnjih volitev, Mostom.
Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa manj liberalen, kot je bilo moštvo okrog Janeza Šušteršiča.
Če so že po prvem krogu hrvaških lokalnih volitev nekateri govorili, da se lahko z malo domišljije imajo za zmagovalce skoraj vsi, je to po drugem polčasu še bolj res. Vsaj obe največji stranki sta zabeležili vsaka nekaj sladkih zmag in vsaj toliko grenkih neuspehov. Tako so socialdemokrati, stranka po prvem krogu precej obstreljevanega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, gotovo najbolj ponosni na osvojitev drugega največjega hrvaškega mesta Splita. Z minimalno razliko jim ga je zagotovil Ivo Baldasar, ki je obenem prekinil vse od leta 2005 trajajočo dominacijo desnice, najprej v hadezejevski in nato v populistični podobi Željka Keruma.
Čeprav znajo biti hrvaške volitve prihodnjo nedeljo vsaj tako prelomne kot slovenske isti dan, je predvolilna kampanja pri sosedih v naši javnosti iz razumljivih razlogov komaj navzoča. Vladajoči stranki se obeta poraz … Podobno kot v Sloveniji … Beri dalje