Če so že po prvem krogu hrvaških lokalnih volitev nekateri govorili, da se lahko z malo domišljije imajo za zmagovalce skoraj vsi, je to po drugem polčasu še bolj res. Vsaj obe največji stranki sta zabeležili vsaka nekaj sladkih zmag in vsaj toliko grenkih neuspehov.
Obliži za Milanovića
Tako so socialdemokrati, stranka po prvem krogu precej obstreljevanega hrvaškega premierja Zorana Milanovića, gotovo najbolj ponosni na osvojitev drugega največjega hrvaškega mesta Splita. Z minimalno razliko jim ga je zagotovil Ivo Baldasar, ki je obenem prekinil vse od leta 2005 trajajočo dominacijo desnice, najprej v hadezejevski in nato v populistični podobi Željka Keruma. Skoraj enako sladka je obramba oblasti v siceršnji hadezejevski trdnjavi Vukovarju, kjer je socialdemokrat Sabo relativno prepričljivo dobil še drugi mandat. Potem ko so že na prejšnjih volitvah “rdeči” konservativcem iztrgali premoč še v eni precej na desno pomaknjeni županiji, županiji Sisak-Moslavina, jim je sedaj uspelo detronizirati še župana Siska Dinka Pintarića, ki je bil na županski stolček tako rekoč aboniran.
Hadezejevcem na ravni mest kakšen posebej odmeven met v drugem krogu pravzaprav ni uspel. Še najslajša je zmaga v Šibeniku, ki nekoliko uravnoteži tesni poraz v Splitu. Nepričakovano je glavni desnosredinski stranki na Hrvaškem pripadla tudi Požega. Svoje zvezdne trenutke pa je nedvomno doživljala na ravni županij. V verjetno najzanimivejšem obračunu je v boju z njihovim kandidatom pogorel tragikomični, a očitno v Dalmaciji precej priljubljeni duhovnik don Ivan Grubišić.
Zagreb zasenči vse
Seveda pa so bile oči javnosti včeraj uprte predvsem v prestolnico. In tam je po letu 2001 prvič spet prišlo do prave spremembe oblasti, paradoksalno sicer z istim županom na čelu. Socialdemokrati, ki jim je k vzponu v Zagrebu morda najbolj pomagal pokojni predsednik Tudjman s svojo nepopustljivo odločenostjo, da obdrži HDZ na oblasti tudi mimo volilnih izidov, so po dvanajstih letih zdaj tudi uradno v opoziciji. Njihova pota so se dokončno razšla s potmi nekdanjega socialdemokrata Milana Bandića, za katerega sta v drugem polčasu glasovali kar dve tretjini volivcev in se bo v mestni skupščini verjetno tudi uradno oprl na desno sredino, od koder sicer že lep čas dobiva glavnino glasov. To sočasno pomeni, da bo del oblastne pogače prvič po letu 2001 dobila sicer še vedno precej oskubljeni HDZ. Podobno boleč kot zagrebški je za socialdemokrate poraz v “bratskem dvoboju” z Istrskim demokratičnim zborom v Istri. Njegov nekdanji najglasnejši član in celo župan Damir Kajin v španoviji z Milanovićem očitno ni bil zadosten magnet za volivce.
Čeprav bo Zagreb najbolj odmeval, je dolgoročno za Milanovića bolj zaskrbljujoče nekaj drugega. HDZ se je, kot se je nakazovalo že po evropskih volitvah in po prvem krogu lokalnih, povsem vrnil. Spet je osvojil večino županij in ohranil skoraj popolno prevlado na vzhodu in jugu države. Javnomnenjske raziskave, v katerih so imeli socialdemokrati dvomestmo prednost, so preteklost. Po drugi strani raste SDP-ju konkurenca znotraj same vladajoče koalicije. Hrvaška narodna stranka Radimirja Čačića je vknjižila nekaj odmevnih uspehov, nekatere tudi na račun socialdemokratov.
Foto: lokalne volitve
