Včerajšnje pokrajinske in lokalne volitve na Hrvaškem na državni ravni niso prinesle bistvenih presenečenj. Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) je še enkrat več dokazala svojo premoč na ravni županij. Seveda pa so bile največ pozornosti deležne “tekme” v največjih mestih.
Po Bandiću očitno ne bo Bandića
V Zagrebu HDZ zaradi Tuđmanove trme iz druge polovice devetdesetih let, ko ni hotel potrditi opozicijskega župana, že dvajset let ni konkurenčen za sam vrh. Skoraj celotni dve desetletji je tako prestolnico obvladoval Milan Bandić. Začel je kot socialdemokrat, pred nenadno smrtjo pa je bil nekakšen Zoran Janković z desne in sorazmerno zanesljiv partner Hrvaške demokratične skupnosti. Po njegovem odhodu so se Zagrebčani odločili za popolno spremembo. V županski bitki prepričljivo vodi Tomislav Tomašević iz koalicije Zmoremo! (Možemo!), ki je v svojem večinskem delu še najbližja slovenski Levici. Nekaj časa je celo kazalo, da bo Tomašević postal župan že v prvem krogu.
Zdaj je skoraj gotovo, da drugi krog bo, ni pa še čisto jasno, kdo bo protikandidat. V igri sta dolgoletna Bandićeva namestnica in voditelj Domovinskega gibanja, gibanja desno od Hrvaške demokratične skupnosti, Miroslav Škoro. Ena od značilnosti hrvaškega glavnega mesta je tudi, da je kljub relativni večini leve sredine na državni in lokalni ravni tam vseskozi relativno veliko glasov dobila desnica, tako recimo leta 2001 pokojni Miroslav Tuđman, ko se je začasno razšel z očetovo stranko, ali nazadnje gibanje okoli nekdanjega kulturnega ministra Zlatka Hasanbegovića in Brune Esih.
Ne glede na tekmeca bi bila prava senzacija, če Tomašević ne bi postal zagrebški župan. Tudi v skupščini bo imela levica skupaj s socialdemokrati očitno večino.
HDZ spremenljivo
Medtem ko je velika sprememba v Zagrebu praktično dejstvo, je vsaj nekaj možnosti za nekaj takega tudi na Reki. Dolgoletna trdnjava socialdemokratov, ki tam vladajo vseh trideset let demokracije, bo prav tako videla drugi krog. Prednost kandidata vladajoče stranke po odhodu dolgoletnega predhodnika slovenskega porekla Vojka Obersnela ni neulovljiva.
Hrvaška demokratična skupnost je najboljše rezultate dosegla v Slavoniji. Razen v Vukovarsko-sremski županiji, kjer se je skupina okoli vukovarskega župana razšla s predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem, je v vseh tamkajšnjih županijah šefa pokrajinske uprave dobila že v prvem krogu. Velik uspeh je zmaga v Osijeku, medtem ko bo v Vukovarju očitno ostal župan njihov nekdanji član Ivan Penava. Že v prvem krogu so v HDZ-ju ohranili vodilno vlogo še v županijah s sedežema v Karlovcu in Sisku.
Drugače je v Dalmaciji, kjer je konkurenca na desni primat Plenkovićevih precej načela. Zelo verjetno bo po vodi splavalo vodenje Šibeniško-kninske županije, kjer zna dosedanjega šefa zamenjati Marko Jelić, ki je HDZ-ju pred štirimi leti že iztrgal mesto Knin. Negotov je izid v največji dalmatinski županiji s sedežem v Splitu. Možnost za spremembo se odpira tudi v mestu Zadru, kjer je HDZ na oblasti že od leta 1990.
Socialdemokrati daleč od nekdanje slave
Tradicionalni osrednji konkurentki Hrvaške demokratične skupnosti, Socialdemokratski stranki (SDP), uspeh na predsedniških volitvah pred letom in pol ni dal kril. Res so bile lokalne volitve zanjo praviloma težji teren od parlamentarnih, a je videla precej boljše čase. V Zagrebu je daleč zadaj, Reka visi, v Splitu in Osijeku so ostali brez od drugega kroga. Katastrofa zanje bi pa bila, če bi Zlatko Komadina po kakšnem čudežu izgubil drugi krog v tekmi za Primorsko-goransko županijo s sedežem na Reki. Nekakšna uteha bi utegnil biti izid v po potresu močno prizadetem Sisku, seveda v primeru, da dosedanja socialdemokratska županja obdrži sicer skromno prednost pred tekmico iz HDZ-ja. Na koncu je potrebno omeniti zgodovinski potop dveh sredinskih strank, ki sta bili na lokalni sceni vseskozi močni, Hrvaške narodne stranke in Hrvaške kmečke stranke.
