O čem naj človek piše, ko je v resnici brez besed? Posebej, če se ne more pohvaliti s posebno jasnovidnostjo, kar zadeva razsežnosti, v katerih se te dni spreminja naše običajno življenje? Najbolj pošten bi bil molk. A ker je nekaj treba početi, se bom nekoliko pozabaval z dvema nizoma lokalnih volitev, ki sta kljub vsemu potekala včeraj. Prvi je bil na Bavarskem v Nemčiji, drugi po vsej Franciji.
V Nemčiji tako …
Seveda je načeloma dobro, če demokracija na viden način deluje tudi v času krize. Samozavest Dancev med drugo svetovno vojno so denimo močno okrepile uspešno izvedene demokratične volitve v pogojih nemške okupacije, na katerih so danski filonacisti za nameček pogoreli. Ampak po drugi strani je nekoliko hecno, da državljankam in državljanom dopoveduješ, kako naj ostajajo doma, potem pa jih množično vabiš na volišča. Četudi naj bi s seboj prinesli svoje kemične svinčnike.
Vendar se zdi, da so v južni nemški deželi zadevo bolje domislili kot v Franciji. Kajti največja težava šele prihaja, in to je drugi krog, ki bo bržkone potekal v razmerah, o katerih se praktično nikomur ne sanja, kakšne natančno bodo. Zato so na Bavarskem volivke in volivce že v prvo precej napotili na glasovanje po pošti, drugi krog pa naj bi potekal povsem brez volilne kampanje v živo in izključno v pisemski obliki. To ustvarja precejšnjo stopnjo gotovosti, da bo do njega res prišlo. In verjetno je ravno bistveno povečano zanimanje za glasovanje zunaj volišč pripeljalo do vsaj deloma presenetljive rasti volilne udeležbe, ki bo, kot vse kaže, kakšnih deset odstotnih točk višja kot leta 2014. V Münchnu je na primer volil vsak drugi volilni upravičenec. Pred šestimi leti je bilo takih samo 42 odstotkov.
… v Franciji drugače
V Franciji je slika drugačna. Res je seveda, da se zdi, da tam ekspanzija koronavirusa dogajanje pri sosedih prehiteva za kakšna dva dni, kar je v trenutnih razmerah veliko. Tudi Emmanuel Macron se je kar nekaj časa vadil v demonstrativnem optimizmu. Odraz slednjega je očitno vztrajanje pri redni izvedbi lokalnih volitev v kar 36.000 francoskih občinah. Čeprav bi moral tam drugi krog biti že čez teden dni (na Bavarskem čez dva), je njegova izvedba bistveno bolj na nitki kot v nemški deželi. Tako se zna zgoditi, da županov ne bodo dobila praktično vsa največja francoska mesta, vključno s Parizom in Lyonom. Na volilni večer je močno narasel pritisk na predsednika, naj odpove naslednjo etapo glasovanja. In če je na Bavarskem volilna udeležba zrasla, je v Franciji deloma drastično padla. Približno 55 odstotkov volilnih upravičencev ni bilo na volišča, medtem ko jih je pred šestimi leti doma ostalo samo dobrih 36 odstotkov.
Nekako v senci razmisleka, čemu sploh volitve v času koronavirusa, ostajajo njihovi izidi. Jasnega vpliva epidemije nanje ni zaznati. Odločali so politični vzorci in odločitve iz časa pred njo. Tako so se v obeh primerih okrepili zeleni in druge ekološke grupacije. V Franciji bodo očitno prevzeli kar nekaj večjih mest. V Parizu se zmaga, če bo drugi krog, nasmiha dosedanji socialistični županji, ki je močno prehitela nekdanjo Sarkozyjevo ministrico Rachido Dati, niti francoski premier pa svojega županskega stolčka ni ubranil v prvo. Nacionalni zbor Le Penove je po drugi strani ubranil nekaj trofej. Na Bavarskem so zeleni postali najmočnejša stranka v münchenskem mestnem svetu, četudi se jim ni posrečilo prebiti v balotažo za župansko mesto. Krščansko-socialna unija je v “svoji” deželi ne glede na precejšnje izgube v prestolnici, ki ji bo verjetno tudi po šestintridesetih letih še vedno načeloval socialdemokrat, potrdila precejšnjo moč. Alternativa za Nemčijo tudi na Bavarskem podobno kot drugod na zahodu Nemčije močno zaostaja za dosežki z vzhoda. V Münchnu ni dobila niti petih odstotkov glasov. Zeleni so se močno izboljšali ne glede na to, da trenutno razpravo o podnebni problematiki za ključno – čisto drugače kot pred tedni – po neki anketi štejejo samo trije odstotki Nemcev. Za več kot tri četrtine je taka tema seveda koronavirus.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.