Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene … Beri dalje

Naravni red in družbeni razvoj

Kakšen ustroj družbenega reda vzpostaviti, da bomo dosegli zadoščenje in blaginjo, je večno vprašanje človeške civilizacije. V obdobju negotovosti glede načinov soočanja s širjenjem novega koronavirusa SARS-CoV-2 si dovolimo vzeti nekaj minut za razmislek o … Beri dalje

Janša: Ali bo glasna neodgovorna manjšina preglasila stroko (video)


V Zavodu sv. Stanislava so predsednik Vlade Janša, infektologinja Logarjeva, psiholog dr. Perko in podjetnik Jezeršek na vabilo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša čas covida-19. Okroglo mizo z naslovom Odgovoren državljan – uspešen narod, ki ga je pripravila civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, je bila del prireditev, ki potekajo med letošnjim Socialnim tednom.

Od spoštovanja zaščitnih ukrepov pred širjenjem novega koronavirusa je odvisno, kako normalno bomo lahko živeli v prihodnjih mesecih, je danes v Ljubljani na okrogli mizi poudaril predsednik vlade Janez Janša. Strogim ukrepom se lahko izognemo z odgovornim vedenjem, je pozval.

Slovenija se je med prvim valom epidemije tudi z odgovornim vedenjem izognila najhujšemu, je spomnil premier. Na začetku, ko smo bili glede zaščitnih sredstev goli in bosi, smo klicali države, ki so imele načrte za epidemijo, denimo Avstrijo in Poljsko, je dejal. Slovenci smo po odgovornosti sicer nad evropskim povprečjem, medtem ko zmogljivosti v zdravstvu niso take, je posvaril predsednik Janša.

Iz našega življenja izrinili tradicijo, ki nam pove, kako ravnati v kriznih situacijah

Bolniške postelje z bolniki s covidom-19 se v drugem valu polnijo, razmerje med okuženimi in obolelimi pa se zaradi vse več obolelih slabša. Že nekaj časa je dnevno potrjenih med 150 in 200 okužb in število se ne manjša. “Torej blagi ukrepi, sprejeti proti koncu septembra, niso prijeli, ker se ne jemljejo resno v zadostni meri,” je poudaril. Med tremi stopnjami ukrepov, ki veljajo za države v oranžni barvi, smo zdaj izčrpali ukrepe iz drugega paketa. Ostane samo še eden, potem pa je tu že rdeča barva, ko nastopi razglasitev epidemije, je posvaril.

Infektologinja Mateja Logar je pohvalila vladne ukrepe v prvem valu. Delež sprejetih na intenzivne enote je bil po njenih besedah dovolj nizek, da so lahko poskrbeli za vse. Nihče od obolelih, ki je potreboval zdravljenje, ni bil prikrajšan, je spomnila. Večji problem pa je bil pri nudenju drugih zdravstvenih storitev. Če bo bolnikov s covidom v drugem valu veliko, ne bodo mogli poskrbeti za bolnike z drugimi boleznimi, je poudarila.

Psiholog Andrej Perko pa se je osredotočil na analizo odziva na epidemijo. Pri ljudeh, ki jih je strah in se odzovejo panično, gre za primaren strah pred smrtjo, ki smo jo izrinili iz zavedanja, je menil. V kriznih situacijah se po njegovih besedah ne znajdemo več, ker smo iz našega življenja izrinili tradicijo, ki nam pove, kako ravnati v kriznih situacijah.

Po oceni člana upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martina Jezerška se je vlada v času razglašene epidemije odzvala odlično in dala gospodarstvu jasen signal, naj ne začne prehitro odpuščati zaposlenih. V času med prvim in drugim valom, ko se je pomoč nadaljevala, pa je del gospodarstva ostal tudi spregledan. V mislih je imel denimo specializirane agencije, ki v Slovenijo vodijo prekooceanske goste.

Odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje, še nikoli ni bila tako velika kot zdaj

Po Janševem pojasnilu pa je bilo že na začetku epidemije jasno, da nima smisla dajati umetnega kisika dejavnostim, ki ne bodo preživele. Nekatere agencije se lahko preusmerijo na kaj drugega, med organizatorji turizma s prekooceanskimi ladjami pa na srečo ni Slovencev, je dejal. V petem protikoronskem paketu vlada sicer naslavlja prizadete dejavnosti in če bo virus obvladan v prvi polovici prihodnjega leta, ne bo takih posledic kot v času gospodarske krize, je ocenil.

Tudi nedavni vrh EU v Bruslju je namenil pozornost oceni stanja glede širjenja koronavirusa v Evropi, ki pa je zaskrbljujoča, je dejal. Če v naslednjih mesecih ne bomo odgovorni, se bomo znova znašli v takem položaju kot spomladi, ko se je zaustavilo javno življenje, to pa privede tudi do zaustavljanja gospodarstva, je izpostavil. “Če nam to ne bo uspelo, bodo gospodarske in posledično socialne posledice hude,” je dejal.

Odgovornost tistih, ki vplivajo na javno mnenje, po Janši še nikoli ni bila tako velika kot zdaj. Zdaj smo po njegovih besedah pred vprašanjem, ali bo glasna neodgovorna manjšina preglasila stroko.

Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje.

Čez dva, tri tedne lahko pričakujemo drugi val epidemije

Čez dva, tri tedne pa lahko pričakujemo drugi val epidemije. Najbrž bo hujši od prvega. S preobremenjenim zdravstvenim osebjem v skafandrih sredi poletne vročine in množico pacientov na respiratorjih, ki jih je treba oskrbeti z vsem, tudi menjati jim plenice.

Nezakonite migracije tudi med razlogi hitrega širjenja koronavirusa

Nezakonite migracije tudi med razlogi hitrega širjenja koronavirusa

Tiste evropske države, kjer so nezakonite migracije iz oddaljenih neevropskih dežel obsežnejše, se borijo z velikim številom okuženih s koronavirusom in mrtvih. Zakaj je Evropa dvakrat v zadnjih petih letih klecnila? Prvič, ker se niso zajezile nezakonite migracije, drugič zaradi koronavirusa. S tem je dokazala, da ne obvladuje kriznih razmer.

Leon Veliki in koronavirus

Kako je papež Leon Veliki (440–461) razmišljal o sebi, Italiji in Evropi, ko so do njega prihajale novice o osvajanjih hunskega kralja Atile? Vse od 1. stoletja naprej so hunska nomadska plemena  prodirala iz Mongolije … Beri dalje

levičarji napadajo Janšo

Nenavadni prikaz nezaupnice

Z Matejem Avbljem delim upanje, da bodo osnovne silnice, ki bodo usmerjale našo in evropsko družbo po koncu pandemije, čim bolj podobne tistim iz časa pred njo. V podrobnostih bi se bržkone našla med nama … Beri dalje

Joc Pečečnik: Novinarke POP TV imajo resne težave z osnovnošolsko matematiko

Pečečnik je tudi povedal, da naj bi bila medijska gonja, ki jo doživlja, »predvsem predstava plačancev, ki so jih ljudje najeli, da oblatijo naš namen, ker smo zrušili sistem cen v Sloveniji in dobaviteljsko verigo za medicinsko opremo spravili na realna tla. Kljub izrednim razmeram smo opremo dobili po izredno konkurenčnih cenah. Ce bi bile razmere normalne, bi jo še lahko dobili za 20 do 50 odstotkov ceneje.«

Pandemija ne more biti razlog, da bi spreminjali gospodarski in družbeni sistem. Inovacije in investicije je treba podpreti za razvoj zdravil in cepiv.

Žiga Turk: Po koroni revolucija?

Zdaj, ko smo v zvezi s korona virusom malce zadihali, so, poznamo jih, spet dvignili glave. Spraševati so se začeli, kako bi lahko to epidemijo izkoristili za tisto, kar jih ves čas žuli: demontaža reda, … Beri dalje

Vstajenje Angele Merkel

Vsaka kriza naplavi ob številnih poražencih tudi zmagovalce, celo take, ki bi jim napol v šali in napol zares lahko rekli “vojni dobičkarji”. Čeprav je kriza, ki jo je povzročil koronavirus, za mojo generacijo drugačna … Beri dalje

Šarec o sklicu Sveta za nacionalno varnost (SNAV) ni odločal

Jelko Kacin: “Lahko samo povem, čeprav nisem član te koalicije, niti te vlade, da vsi štirje predsedniki koalicijskih strank sedijo vsak dan skupaj vsaj uro in pol. Za vsak dan posebej se dogovorijo, kaj je treba narediti takoj, da bi bili uspešni v boju z virusom. To ni samo zdravstveni ali organizacijski izziv, še manj je samo organizacijski izziv, saj je ves čas treba gledati tudi v gospodarsko prihodnost. Zato je nastal prvi sveženj ukrepov in zato že nastaja drugi sveženj ukrepov. ”