Opozicijske leve stranke s politikantskim početjem nasprotujejo vsemu, kar nas kot narod rešuje, in z netenjem sovraštva med ljudmi na star boljševiški način želijo zrušiti vlado. Da za tem stojijo ideologi levičarskih kapitalistov s težnjo po prevzemu oblasti, me je pred dnevi prepričal poslanec Levice Miha Kordiš, ki je skozi okno stanovanja dvignil pest in transparent z besedilom, da bo vlada Janeza Janša vladala samo za čas nevarnosti kronovirusa – torej da državo pripelje v miren pristan življenja in dela.
Leve stranke zaradi lastne neuspešnosti rušijo uspešno vlado
Tako lahko komentiramo napade poslancev levičarskih strank in medijev, ki razglašajo, da je vlada Janeza Janše »katastrofalna«. In to samo zato, ker je Svetu Evrope v dokumentu o slovenskem novinarstvu navedla nekatera preverjena dejstva.
Zanje je svoboda, da se piše slabo in s sovraštvom o stranki SDS in Janezu Janši, četudi laži, pa naj bo v opozicij ali v vladi. Vedno mora biti sovražnik številka ena. Pisanje o zgodovinskih dogodkih iz komunistične preteklosti pa je za levičarje napad na demokracijo in novinarstvo. Neomejeno je dovoljeno pisati slabo o katolištvu in ga blatiti, četudi na podlagi dejstev izpred stoletij ali pa celo izmišljotin. Laž je pač od nekdaj orožje levičarske propagande.
Kar je v državi storjeno dobrega, ne glede na to katera politična stran je to storila, je treba pripisati levičarjem, kar se zgodi slabega, pa desnim politikom in katoličanom. Saj so zagotovo plačani iz sovražne tujine. To je politična dediščina enopartijskega sistema: strah pred vplivom zunanjega sveta.
Pravi narobe svet
Zelo vneto pa politiki strank Levica, LMŠ, SD in SAB vsak dan ponavljajo, da sedanja vlade dela slabo, čeprav so ob pojavu covida-19 odvrgli vladno »žezlo« in zahtevali (kaos) nove volitve. In po njihovem, kdor danes piše in misli, da sedanja vlada dela dobro za narod in državo, ruši demokracijo in vladavino prava.
Da do volitev ni prišlo, gre zahvala SDS in Janezu Janši ter strankam sedanje koalicije, ki so sprejele povabilo, kot tudi predsedniku države Borutu Pahorju, ki je kljub velikemu nasprotovanju in medijskemu pompu ter uličnemu pogromu nekaterih strank in vidnih intelektualcev podelil mandat Janezu Janši. Kaj bi bilo, če ne bi imeli operativne vlade, si sploh ne smemo predstavljati.
Tisti politiki, ki so zapustili vladno krmilo tik pred »cunamijem« covid-19, so se namestili v udobne poslanske klopi, iz katerih na ves glas kričijo, kaj vse narobe dela sedanja vlada. In kaj vse bi oni bolje storili v tej situaciji. Ljudstvo bi spet uživalo blaginjo levičarskega kapitalizma. In zakaj niso? Pregovor pravi, da kmet, ki je svojo kmetijo zapravil, je nikoli več ne bo sposoben znova postaviti ne voditi.
Prejšnjo vlado je zrušil strah
Prepričan sem, da levičarje skrbi predvsem to, da sedanja vladna koalicija dela kot namazan stroj. Levi del koalicijskih strank (DeSUS in SMC) pozivajo, naj zapustijo vlado, potem bodo pa nagrajene za rušenje tretje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Seveda, Šarčevo vlado je zrušil strah pred državniško odgovornostjo, ni potrebovala »rušilnega cunamija« opozicijskih strank.
Po mojem osebnem prepričanju leva vlada dela, kot ga opravlja sedanja ministrska ekipa, ne bi bila sposobna opravljati. Saj še nobena slovenska vlada do zdaj ni bila sposobna sestaviti tako politično raznobarvne in strokovne in enotne vladne koalicije in koordinacije, kot jo ima sedanja. Prav; tudi zato ji je uspelo v mesecu dni sprejeti vrsto pomembnih ukrepov proti širjenju pandemije, kakršnih, menim, da Šarčeva vlada ne bi bila sposobna.
Seveda mediji, ki sovražijo SDS in Janeza Janšo, vse sedanje uspehe pri omejevanju širjenja covid-19 pripisujejo vladi Marjana Šarca, čeprav je zapustila vladno krmilo, ko je koronavirus že močno razsajal v sosednji Italij in že prešel slovenske meje.
Do cilja tudi s politikantstvom
Opozicijske stranke s politikantskim početjem nasprotujejo vsemu, kar nas kot narod rešuje, in z netenjem sovraštva med ljudmi na star boljševiški način želijo zrušiti vlado. Da za tem stojijo ideologi levičarskih kapitalistov s težnjo po prevzemu oblasti, me je pred dnevi prepričal poslanec Levice Miha Kordiš, ki je skozi okno svojega (ali državnega, ne vem) stanovanja dvignil pest in transparent z besedilom, da bo vlada Janeza Janša vladala samo za čas nevarnosti kronovirusa – torej da državo pripelje v miren pristan življenja in dela.
Iz preteklosti vemo, da je levica vedno izrabljala stiske ljudi, ki v času epidemije zagotovo obstajajo. Vendar je to čas, ko se vse človeštvo bori proti pandemij, ne za oblast in prestiž. Stiske so neizbežen del ukrepov; niso po volji in želji nobene vlade. Žal so se nekateri pri nas pritoževali, da niso mogli v trgovino v drugo občino, da bi za ročno kosilnici kupili nitko, niti k frizerju. Zaradi karantene ne sme obiskati mame, ki že leta nepomična leži v enem izmed domov starostnikov. Vsa leta prej pa zanjo skoraj ni imel časa …
Ali novinarji postavljajo prava vprašanja?
Zato se čudim novinarjem, da nekoga, ki je pobegnil od odgovornosti, zdaj sprašujejo, ali so vladni ukrepi pri zajezitvi epidemije pravi. Če bi bil novinar, bi ga namesto tega vprašal, zakaj ni v januarju, ko se je v sosednji Italij koronavirus širil z neverjetno hitrostjo, sklical Sveta za nacionalno varnost, kot je predlagala opozicija pa tudi večina njegovih svetovalcev. In zakaj je po odstopu namesto sestave nove vladne koalicije predlagal predčasne volitve? Ker vemo, da pred državnimi volitvami vlada ni popolnoma operativna, ampak stranke tekmujejo med seboj za volivce in prestiž.
Je zgodovina še učiteljica?
Zanimivo je, da smo Slovenci v preteklosti na anketna vprašanja, kaj je naša največja vrednota, na prvi mesti dajali zdravje in mir. Pisali smo tudi, da življenje nima cene. Zdaj ko nas in celotno človeštvo napada koronavirus in nam grozi s smrtjo ter spreminja način življenja, pa je za številne novinarje, politike in veliko drugih postal »apostolat« denar: Koliko nas bo stala zaščitna oprema? Koliko nas bodo stali izvajalci testiranja prebivalstva Slovenije na koronavirus? Kdo bo vse to plačal?
Ni nam več mar, da v našo deželo vdirajo tujci. Pred nekaj dnevi smo praznovali dan upora proti okupatorju, četudi s ponarejenim sporočilom. Današnjega »okupatorja«, ki pride peš z otroki in nosečnicami, s seboj pa pripelje tujo kulturo, navade, vero, bolezni, pa ne prepoznamo. Smo res izgubili občutek za varnost sebe in svojih potomcev, ki je bila nekoč cenjena vrednota? Danes pa, če kdo omenja družino, vero in varnost kot vrednote, ki smo jih podedovali in smo jih dolžni posredovati naprej, je deležen posmeha in žalitev. Prav tako smo nekoč poznali rek, da je zgodovina naša učiteljica, danes je pisanje o zgodovinski resnici označeno kot napad na državne vrednote in posameznike.
Tako pač razmišljam, odkar sem spremljal seje komisij Državnega zbora za zunanje zadeve in za kulturo. Naj mi bo oproščeno, ampak predsednica Komisije za kulturo si je uzurpirala prvo in zadnjo besedo in je, čeprav ima status kulturnice, na nekulturen način obračunavala z ministrom za zunanje zadeve in vsakim, ki si je drznil povedati resnico o vladnem odgovoru Svetu Evrope.
Napisano o slovenskih medijih
Zanimivo je, da je »neznan« medij 23. marca, trinajsti dan po imenovanju vlade, poslal nepodpisano sporočilo na Platformo Sveta Evrope z vsebino, kako nemogoča je sedanja vladna koalicija in najhujše zlo je stranka SDS s predsednikom Janezom Janšo. V njem je tudi zapisano, da predsednik vlade izrablja politično moč z zahtevo, kako naj poročajo o njem in o delu njegove vlade. Seveda so pozabili napisati, da so levičarji še pred sestavo vladne koalicije na ulici pozivali k uboju Janeza Janše, stranki DeSUS in SMC pa, naj odstopita od namere, da bi vstopili v vladno koalicijo z Janezom Janšo. Mediji so seveda o tem le skopo poročali. Sedanji opozicijski »pravičniki« pa o tem nič, ker je že zgodovina. Saj je njihova primarna naloga le blatenje vladne koalicije in stranke SDS. Levi koalicijski stranki hujskajo, naj čim prej izstopita in tako zrušita vlado Janeza Janše.
Za to sem se potrudil in izbrskal celoten odgovor vlade, nikakor pa mi ni uspelo pridobiti anonimnega pisma »anonimnih?!« novinarjev. Sem se seznanil z vsebino vladnega odgovora, ki povzema zgolj zgodovinska dejstva in kronologijo, v kateri je opisano kadrovanje in vodenje RTV Slovenija. Ob tem sem se vprašal, ali je v demokraciji, na katero se danes tako radi sklicujejo celo nasledniki komunističnega enoumja, prepovedano pisati o resničnih zgodovinska dejstvih ter dejanjih nekdanjih oblastnikov?
Vpletajo še Ustavno sodišče
Ker jim ni zadosti zgolj izkrivljeno obtoževanje SDS in ministrske ekipe, je na Ustavno sodišče RS prispelo več kot deset nepodpisanih pobud za presojo kršitev človekovih pravic z ukrepi, ki jih je za zajezitev epidemije covida-19 uvedla vlada Janeza Janše. In to namesto zahvale strankam nove koalicije, ki so ob odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade vendar spoznale, kaj je pomembno, in pomagale SDS pri oblikovanju vlade; in tako nas, državljane Slovenije, zdaj, v najtežjem času, rešujejo pred najhujšim.
Komu služi sedanja opozicija?
Ob poslušanju in gledanju razprave poslancev v Državnem zboru o vladnem predlogu, ki naj bi ublažili posledice koronavirusa, se nehote postavlja vprašanje, komu služi sedanja opozicija.
Da sedaj mediji in opozicijske stranke brez sramu pljuvajo po vladnih ukrepih. Sedanja vlada je prva v zgodovini Republike Slovenije, ki ni imela niti šestdeset minut miru, kaj šele sto dni, kot so jih uživale vse pretekle vlade. Ker so se tega zavedale vse stranke, ki so pristopile k oblikovanju nove vlade, zaslužijo pohvalo vseh nas.
Novinarji, ne da ne smete pisati o politikih in pomembnežih iz katere koli politične ali elitne struje, pa naj bodo posamezniki, skupine ali vlada; le bodite objektivni in dostojni. Ob sporočanju novic po novinarski etiki ni dovoljeno komentiranje. To si privoščite v komentarjih, saj zato so.
