Minister Počivalšek: Nisem sestavljal seznama dobaviteljev, nisem se šel biznisa.

Minister Počivalšek: Bili smo v situaciji, ko je šlo za človeška življenja.
Minister Počivalšek: Bili smo v situaciji, ko je šlo za človeška življenja.Foto: STA

Počivalšek je poudaril: »Nabave zaščitne opreme za potrebe zdravstva, civilne zaščite in drugih pa do te krize niso potekale centralno prek našega zavoda … Ko je začela delati sedanja vlada, je bil sprejet sklep, da moramo nabavo zaščitne opreme speljati prek Zavoda RS za blagovne rezerve. Zakaj ravno zavod in ravno resor, ki ga vodim? Morda zato, ker drugih junakov, ki bi si upali prevzeti to zahtevno, nehvaležno, a nujno nalogo, ni bilo.«

Podpredsednik Vlade Zdravko Počivalšek te dni tarča dominantnih medijev in opozicije

Metod Berlec se je v pogovoru s podpredsednikom slovenske vlade, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predsednikom Stranke modernega centra Zdravkom Počivalškom, med drugim dotaknil nakupa zaščitne opreme. Najbrž nam ni potrebno dodatno opisati vsega, kar se te dni dogaja okoli podpredsednika Počivalška. Naj bo povsem dovolj, če zapišemo, da je v teh postal tarča dominantnih medijev in opozicije.

Seveda se je Metodu Berlecu, pogovor je bil namenjen za objavo v tedniku Demokracija, zdelo potrebno, da s sogovornikom osvetlita razloge, ki so pripeljali do tega, da se je z zaščitno opremo ukvarjal celo vrh vlade. Povsem normalno bi bilo, če bi to nalogo opravil Zavod RS za blagovne rezerve, ki sicer sodi v Počivalškov ministrski resor.

Na vprašanje o razlogih, da se je Slovenija ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa 12. marca in nastopu nove vlade dan kasneje znašli v situaciji, ko smo bili skoraj brez ustreznih zaščitnih sredstev, je minister Počivalšek povedal, da je to vprašanje potrebno postaviti tistim, »ki so bili do tedaj odgovorni za nakup te opreme. Zavod za blagovne rezerve in posredno ministrstvo, ki ga vodim, to gotovo nista. Obstaja jasen seznam stvari, ki morajo biti v skladiščih zavoda v vsakem trenutku. In te so bile zagotovljene, postopki nabave za nadomeščanje sproščenih količin pa v teku.«

Počivalšek je posebej poudaril: »Nabave zaščitne opreme za potrebe zdravstva, civilne zaščite in drugih pa do te krize niso potekale centralno prek našega zavoda

Vse, ki v teh dneh že pišejo »obsodbe na račun nakupov zaščitne opreme in hitijo s političnimi obračuni, pa Zdravko Počivalšek opozarja, da bodo morali prej ali slej pošteno pogledati naslednja dejstva:

»Ko smo januarja in februarja spremljali izbruh epidemije na Kitajskem in so vsi resni strokovni viri že napovedovali širitev epidemije tudi v Evropo, smo se pri nas delali, kot da smo nedotakljivi. S tega mesta ne bom spraševal odgovornih v zdravstvu pa še kje, zakaj niso takrat dvignili glasu in povedali, da nimajo dovolj zaščitne opreme za morebitne krizne razmere. A če kdo meni, da je bila to odgovornost in naloga gospodarskega ministra, se pač moti. Jaz sem takrat delal to, kar je moja odgovornost: pripravil sem prvi sklop ukrepov za pomoč gospodarstvu.«

Če je kdo od bralcev pozabil, Počivalšek je bil minister za gospodarstvo tudi v Šarčevi vladi, tudi prvi ukrepi za pomoč gospodarstvu pa so se pripravljali, ko so potekali tudi pogovori o oblikovanju nove vlade. Kot smo v uvodu prispevka zapisali, je bila epidemija razglašana en dan pred nastopom nove vlade. Takrat pa je bilo treba hitro ukrepati. Kot je bilo že večkrat javno povedano, zaščitnih sredstev praktično ni bilo na zalogi. Podobno stanje pa je bilo tudi drugje v Evropi in seveda tudi v svetu, saj je tudi tam močno primanjkovalo zaščitnih sredstev.

Počivalšek: Bili smo kot človek, ki se utaplja v deroči reki …

Minister Počivalšek je na kratko orisal totalni kaos, ki smo v Sloveniji in Evropi doživljali sredi marca, ko je bila epidemija uradno razglašena:

»Sam sem bil v gospodarstvu skoraj 30 let, pa česa takega ne pomnim. Padla so vsa pravila trga, države so zasegale konvoje medicinske opreme, zapirale meje, kitajski proizvajalci te opreme so bili večinoma še v karanteni in mi smo delili usodo mnogih, tudi bistveno večjih držav. Bom uporabil primerjavo … Bili smo kot človek, ki se utaplja v deroči reki in se je pripravljen oprijeti vsakega debla, ki priplava mimo. Tako je bilo.«

Seveda se bralcem postavlja vprašanje, čemu se je minister Počivalšek vpletel v nabave zaščitne opreme za potrebe zdravstva, civilne zaščite in drugih, ko pa do te krize te niso potekale centralno prek zavoda za blagovne rezerve. Minister je podal naslednji odgovor:

»Ko je začela delati sedanja vlada, je bil sprejet sklep, da moramo nabavo zaščitne opreme speljati prek Zavoda RS za blagovne rezerve. Zakaj ravno zavod in ravno resor, ki ga vodim? Morda zato, ker drugih junakov, ki bi si upali prevzeti to zahtevno, nehvaležno, a nujno nalogo, ni bilo.«

Nisem sestavljal seznama dobaviteljev, nisem se šel biznisa …

Kljub izrednim razmeram in izredno povečanemu povpraševanju po zaščitnih sredstvih so uspeli pridobiti precejšnje količine zaščitnih sredstev. Sedaj pa v opoziciji pravijo, da so bili nakupi nestransparentni in negospodarni. Govorijo celo, da določena oprema ne ustreza  nakupe in da nekatere zaščitne maske ne ustrezajo zahtevanim standardom. Minister Počivalšek je v zvezi s temi očitki izjemno jasen:

»Zdaj, ko vsi laže dihamo, je opozicija prišla iz varnih skrivališč, kamor je pobegnila ob izbruhu zdravstvene krize. Danes je lahko biti pameten. Tudi sam vsega, kar smo naredili, danes ne bi več ponovil na enak način. A bili smo v situaciji, ko je šlo za človeška življenja. Pika. Delali smo vse, kar smo vedeli in znali, da bi zdravstvu in ljudem na prvih linijah boja z virusom zagotovili dovolj opreme. Vsak dan je pomenil nov preobrat, za 12 ur naprej včasih nismo vedeli, ali se nam bo izšlo ali ne.«

Minister je še posebej poudaril naslednje:

»Vsi smo delali v dobri veri. Tudi jaz, ki mi danes očitajo, da sem vrtel telefone in priganjal k delu. Poudarjam: priganjal k delu. Nisem sestavljal seznama dobaviteljev, nisem iskal certifikatov, nisem se šel biznisa.

Kaj pa naj bi v taki situaciji počel? Naj bi bil salonski funkcionar, sedel v fotelju in čakal, da se uradniški mlini odvrtijo v običajnem tempu? Dajte no … To nisem jaz. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem človek akcije. Da se ne izmikam odgovornosti. Zato kdaj dobim kak udarec več, a tega sem vajen.«