Leto 2021 sta zaznamovala covid, ki je bolezen duše, saj ljudje marsikje niso bili sposobni stopiti skupaj, in histerija ter sovražnost do sedanjega predsednika vlade.
Proticepilci načenjajo potrpežljivost in pripravljenost družbe, da bi se soočila z žrtvami in odrekanjem, ki jih zahteva boj proti epidemiji.
Nisem prvi niti edini, ki opozarjam, da so protikoronski ukrepi del varnosti in zdravja pri delu. Ker pa se tudi na splošno neupoštevanje ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu obravnava kot mali prekršek, katerega skorajda ni mogoče kaznovati, se enako dogaja pri protikoronskih ukrepih.
Vse, kar želim ob tem, kar se je zgodilo, je, da smrt mojega očeta ne bi bila zaman. Da se praksa, ki se trenutno izvaja, nemudoma ustavi in se s tem da priložnost vsakemu, predvsem bolnemu človeku, da se odloči zase na podlagi celovite informiranosti in ob visoki skrbi zdravnikov.
Zgodilo se je, da sem bil ob celodnevnem češčenju, ki ga imamo v župniji 23. julija, sam s starejšo gospo opoldne v cerkvi in sva z blagoslovom sklenila češčenje. Po molitvi sem jo vprašal, ali se je cepila. Mirno je rekla, da ja. Začuden sem jo gledal v obraz, če bo kaj čudnega, ker jo dobro poznam.
Zaskrbljen sem jo vprašal: “Pa ste v redu?” Mirno je odgovorila: “Čisto v redu.” Pomislil sem tudi: “Edina oseba na češčenju v prazni cerkvi. Če bi bila po cepljenju obsedena s hudičem, pa vendar ne bi mirno klečala in molila pred Jezusom in prejela evharistični blagoslov.”
Sami moramo skrbeti za dober imunski sitem, ki pa nam lahko drastično pade, če vsak dan bentimo nad vlado in njenimi ukrepi. Če smo tako negativno razpoloženi, nam tudi tretji odmerek cepljenja ne more pomagati.
Ena največjih epidemij v zgodovini je bila »pljučna kuga«, ki je v 14. stoletju morila po vsej Evropi in so jo poimenovali črna smrt. V primerjavi s tem, kar doživljamo te dni, je najbolj zanimivo to, da je tudi tista prišla iz Kitajske v Italijo.
Samo naivneži lahko verjamejo pretakanju solz nekaterih vplivnežev, ki ni nič drugega, kot delati se neumnega. Nikakor ne gre za to, da bi (nekateri) ravnatelji, njihov prvi sindikalist in pomembneži iz levih strank javnost prepričevali, kako so neumni, temveč gre za igro nagajanja, norčevanja in cinizma.
Vsi si želimo, da se koronapolitika spremeni, da bo manj omejitev, manj nadzora, nobene prisile glede cepljenja. Super, se strinjam. Zahteva pa to tudi več odgovornosti vsakega posameznika.
Kako naj cepljenje izvede podhranjen in s covidnimi bolniki preobremenjen zdravstveni sistem? Če ne bo prišlo do določene ideološke pomiritve in streznitve ter do večje sinergije ekspertnih in intelektualnih potencialov, se bo zdravstvena in družbena kriza samo zaostrovala ali vlekla v nedogled.
Pokažimo, da nam ni čisto vseeno, kam nas vodi rdeča falanga. Zberimo moči za vsaj še eno volilno zmago in po zmagi začnimo normalizacijo Slovenije v demokratično državo, v kateri je uravnotežena medijska krajina, kjer uradništvo in funkcionarji delujejo nepolitično in predvsem v največji meri strokovno ter učinkovito.
Medtem se je del šolarjev vrnil v šolo. Nekateri starši so si oddahnili ter končno zadihali. Ker so se znebili nadležnih otrok, s katerimi se je lepo postavljati, ne pa ukvarjati. A kakšno sporočilo so prestregli otroci, ko so videli in občutili starševsko olajšanje ob novici, da gredo spet v šolo? So se počutili kot sončki in carji? Ali morebiti kot …?
Tudi drugje se srečujejo s posebneži, ki s svojimi idejami in razlagami, zakaj nasprotujejo ukrepom, iščejo pozornost javnosti. Povsod so tudi pogosto celo bolj brutalni protesti proti ukrepom. Vendar pa niso nikjer deležni izjemne medijske podpore glavnih medijev in ključnih opozicijskih strank. Nekako je razumljivo, da tu iščejo svojih pet minut skrajneži tako na levi kot t. i. desni strani političnega spektra.
V krizah najbolje pokažemo, ali smo ljudje: torej ali znamo še živeti skupaj in deliti življenje. Zato je čudno, če naši levičarji, ki naj bi delovali v skupnosti (polisu), ne izkazujejo nobene pripravljenosti za sodelovanje v krizi.
V času kuge nas bolj kot sicer zanimajo vzroki za njen pojav. Dediščina nam lahko postreže s številnimi pričevanji, ki zaradi časovne distance omogočajo širše razumevanje, prav tako pa so pojavi kužnih bolezni razumljivejši, če … Beri dalje
Tradicionalni levičarji za svoj obstanek potrebujejo reveže in nesrečnike. Da jih ne zmanjka, se znajo potruditi. Prav jim pride prav vsako jamranje: da nimamo navodil, da se ne bi cepili, da vlada ravna napačno, kako je hudo v zaprtih prostorih in tako dalje. Ne zmorejo nobene spodbude, nobenega potrpljenja, nobene trdne volje in vere, še manj upanja in zaupanja. Kolikor slabše, toliko bolje. To je tipično ravnanje tradicionalnih levičarjev.
V zadnjih dneh preteklega leta je bilo večkrat izrečeno in zapisano, da moramo leto 2020 preprosto pozabiti. Navkljub težkim stvarem, ki so prizadele ves svet, s tem pa tudi našo skupnost, pa je res ravno … Beri dalje
Papež Frančišek: Kjer je nevarnost, tam se krepi tudi rešilna moč. To je genialnost v človeški zgodbi: vedno je način, kako pobegniti uničenju. Človeštvo mora ukrepati v grožnji sami, v njej se odprejo vrata.
Mrtvi zaradi epidemije nikogar ne ganejo. Niti svojcev ne! Razmer, ki se ponujajo oblastiželjnim, ti za nobeno ceno ne bodo izpustili. Nimajo srca, osnovne humanosti. Zato so tako zatrjevali, da obstaja več moral, več resnic! … Beri dalje
Veliko se jih je odpovedalo svoji človečnosti, številni ljubezni do bližnjega. Taka kratkovidnost je sebična in ne bo mogla ustaviti virusa. Virus lahko ustavimo samo takrat, kadar vsi delamo tako, da varujemo drugega, ne sebe.