Mrtvi zaradi epidemije nikogar ne ganejo. Niti svojcev ne! Razmer, ki se ponujajo oblastiželjnim, ti za nobeno ceno ne bodo izpustili. Nimajo srca, osnovne humanosti. Zato so tako zatrjevali, da obstaja več moral, več resnic! Mrtvi zaradi covida obtožujejo one, ki tako brezobzirno in brez sramu izrabljajo epidemijo za prigrabitev oblasti. Dejstvo, da delujejo nasilno, antidemokratično in protiustavno, da posredno prispevajo k množičnemu umiranju Slovencev, očitno neodvisnega tožilstva ne bo pripravilo do tega, da bi ukrepalo. Se imamo pravico upreti v imenu svetosti življenja? Smo ljudje bolni in ob izteku življenja popolnoma brez vrednosti in zaščite?
Pandemija kot zdravstveni problem bo premagana najkasneje s cepivom, prej ali slej se bomo rešili tudi iz gospodarskih težav, ki ne bodo majhne, takega optimizma, vsaj kratkoročno, pa ne moremo širiti na politične razmere.
Se je ljudstvo pripravljeno upreti Milanu Kučanu in Zdenku Roterju
Tovrstna kriza se bo samo še stopnjevala in dobivala nepredstavljive oblike. Tedenske demonstracije, skupinsko in individualno nasilje, ki se bo samo še stopnjevalo, spomnimo se leta 2012, bodo trajale do padca sedanje vlade ali novih volitev. Če bi na njih zmagala koalicija, ki bi jo vodil Janša, se bodo nadaljevale.
Težavo bo treba reševati pri vzroku. Iz zgodovine, še bolj pa iz sedanjosti vidimo, da za vsem stoji odločilen del vodstva Združene liste. Ta je enkratno preživela politično tranzicijo 1990/91 in iz nje izšla dejansko okrepljena. Pri tem se je oprla na izkušnje iz delovanja v političnem in gospodarskem podzemlju, ki ga ni dvigovala samo na raven vrhunske taktike, ampak heroizma. Ob tem je likvidirala strujo, ki je sledila Borutu Pahorju, sestavljali so jo predvsem mlajši in izobraženi, ki je kazala voljo za delovanje v demokratičnih okvirih. Odslovili so tudi premehkega Dejana Židana. Vrnila se je k politični nestrpnosti in brezkompromisnemu boju za oblast. Formalno je zbrana okoli Milana Kučana, kralja slovenske politične in verske nestrpnosti, idejno pa jo kljub častitljivi starosti vodi dr. Zdenko Roter.
Delujejo prek gostilniškega omizja, ki nam je ponujalo Zorana Jankovića, uspelo pa z Danilom Türkom, Miroslavom Cerarjem in Marjanom Šarcem. Ta tako kot njegov idol Janković nalogi ni bil dorasel in jih je z odstopom izdal. Kaznujejo ga polagoma, toda stopnjevano, predvsem pa neusmiljeno. Politično umira na obroke.
Sedaj pripravljajo J. P. Damjana, nekdanjega ministra v Janševi prvi vladi. Kjer pa se je kmalu naveličal, čeprav je bilo njegovo glavno delo igranje namiznega nogometa.
Važno je, da bodo imeli oblast. Kučanovi predvsem ideološko in oblastno, drugi ekonomsko. Interesi bodo pokriti, izravnani, predvsem pa se bodo med seboj dosledno ščitili.
Le zreli državljani, ki ne paktirajo s hudičem, so sposobni rešiti državo
Slovenska demokracija ima, kljub tridesetim letom formalnega obstoja, ključni problem v identifikaciji svojega temeljnega sovražnika in rušitelja. Ukvarja se z njegovimi pojavnimi oblikami, ne pa njim samim. Podcenjujejo tudi Golobiča. Ne misliti, da se je Zdenko Roter zaman trudil z njim.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
Demokracija določa obliko in vsebino političnega boja. Nekdanji to vrhunsko obvladajo. Začeli so z vreščanjem o revanšizmu in podobnim, sedaj imajo neformalno oblast. Hočejo dejansko. Podredili so si praktično vso civilno družbo, pomladniki so celo pomagali uničiti svojo. Ne pozabimo, kdo je imel interes likvidirati Novo revijo. Sedaj je na udaru Jambrekova univerza, edina intelektualna sila, ki je možna vsaj delno parirati političnemu in ideološkemu nasilju.
Smo bolj goli in bosi kot spomladi 1990.
Potrebujemo novo pomlad? Novi Demos? Novega vina ne kaže vlivati v stare mehove. Potrebujemo zrele državljane, ki jih je treba zbuditi s stalnim opozarjanjem na resnost razmer. Nikoli in nikdar paktirati s hudičem. Odkrito je treba pokazati Slovencem, od kod jim grozita potencialna nevarnost in možne nasilne množične smrti. Malo je verjetno, da bo covid-19 zanje opravil dovolj dela.
Groženj s pobijanjem in ponovnim polnjenjem rudniških rovov ne gre podcenjevati.
Treba je v največji možni meri izpolnjevati obljube, predvsem pa vladati v duhu velikih slovenskih pričakovanj iz obdobja 1990/1991. Vsebina tega: samostojna država in demokracija s prevlado slovenskega občutka za socialno vprašanje morata biti največja vrednota.