Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2.del)

Od nastopa Golobove vlade nas vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, češ da sedaj živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. Da zatrjevanje omenjenih ne ustreza resnici in še manj realnosti, kažejo mnoga dejstva, tista najbolj očitna želim osvetliti s primerjavo med obema vladama.  

Prvi del primerjave si lahko preberete tukaj.

Janševa vlada

Janševa vlada je nastopila svoj tretji mandat in prevzela vodenje države pred tremi leti oziroma po odstopu Šarčeve vlade in v času najhujše kovidne krize. Proti njej se je protestiralo še predno se je oblikovala in začela delovati. To je bil čas, ko je na stotine kovidnih bolnikov iskalo pomoč v slovenskih bolnišnicah, ko so bila prazna skladišča z zaščitno opremo, ko so se meje zapirale in so bile pretrgane logistične poti ter trgovske verige, predvsem pa je to bil čas, ko so ‘kaviar kolesarji’, raznorazni nevladniki in psevdo kulturniki prisesani na državne jasli pozivali k smrti, napadali policiste, novinarje, snemalce ter po slovenskih trgih in ulicah sejali sovraštvo, zažigali predmete, ogrožali ljudi in uničevali njihovo premoženje; nenazadnje je to bil tudi čas, ko so večinski mediji odkrito podpirali protestnike in problematizirali skoraj vsak ukrep Janševe vlade.  

Kljub zaostrenim zdravstvenim in razgretim političnim razmeram, je bila Janševa vlada pri zajezitvi zdravstvene krize relativno uspešna in je dosegla dober rezultat. V času zdravstvene krize je sprejela deset protikoronskih paketov ukrepov s konkretno pomočjo gospodarstvu in vsemu prebivalstvu, zdravstveno osebje je kljub težkim razmeram rešilo mnogo življenj. Slednje potrjujejo tudi mednarodne statistike in primerjave, ki izkazujejo, da je bil v Sloveniji odstotek smrti zaradi kovida nižji od odstotka smrti v tako imenovanih jedrnih državah Evropske zveze (v nadaljevanju: EZ).  

V času dvoletnega mandata je Janševa vlada naredila tudi napake. Če najprej navedem največjo napako Janševe vlade, je to bila njen avtoritaren in pogosto tudi neprepričljiv nastop pri komuniciranju z javnostmi. A slednja napaka ni bila edina, bilo jih je še nekaj. Med njimi kaže omeniti predvsem nepotreben spor v zvezi s financiranjem Slovenske tiskovne agencije in z delegiranjem evropskih tožilcev, določene oziroma ne dovolj premišljene zaščitne ukrepe (denimo obvezno nošenje zaščitnih mask na prostem), neustrezno obravnavo samozaposlenih v protikoronskih ukrepih, pretirano popustljivost policije na protivladnih protestih, po izboljšanju zdravstvenih razmer pa tudi podcenjevanje pomena referenduma novele Zakona o vodi (v nadaljevanju: novela zakona), ki je vladi na referendumski dan prinesel hud poraz. Krivde za ta poraz ne gre seveda pripisati le vladi – k temu porazu so prispevali predvsem protivladno in navijaško nastrojeni večinski mediji ter samooklicana civilna družba – a ostaja dejstvo, da se Janševa vlada za ugodnejši referendumski izid ni dovolj potrudila. Predvsem pa ni uporabila enakega orodja, ko so to naredili nasprotniki novele zakona – s preprostimi besedami ljudem pojasnila bistvo novele zakona ali argumente za njeno potrditev. Kljub narejenim napakam, pa nobena od njih ni bila za državo usodna oziroma takšna, ki bi lahko zasenčila siceršnje uspehe Janševe vlade in njeno učinkovito vodenje države. Janševa vlada se namreč lahko pohvali z odličnimi rezultati na različnih področjih, še posebej pa z rezultati na finančnem in zunanjepolitičnem področju. 

Če naj se najprej zaustavim pri rezultatih na finančnem področju, so to predvsem kazalci uspešnosti pri vodenju davčne in finančne politike, kot tudi podjetnost Janševe vlade pri zagotavljanju ali pridobivanju sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: evropski sklad) ter pri najemanju tujih posojil za zmanjševanje javnega dolga po negativni obrestni meri, to je meri, po kateri je višina odplačanega dolga manjša od višine prejetega posojila. Pravočasni protikovidni ukrepi in premišljeno ravnanje s finančnimi sredstvi je pripomoglo, da je Slovenija v času Janševe vlade dosegla najvišjo gospodarsko rast med vsemi članicami EZ. Gre skratka za rezultate vlade, ki jih je izrecno pohvalila tudi Evropska komisija.  

V nasprotju s predhodnimi levimi vladami, je Janševa vlada dosegla tudi velik preboj in napredek na zunanjepolitičnem področju, saj je z aktivno zunanjo politiko vrnila Slovenijo na politični zemljevid sveta. Višek uspešnosti Slovenije na mednarodnem oziroma evropskem parketu je bil dosežen v času njenega predsedovanja EZ v drugi polovici leta 2021. V tem obdobju je namreč obiskalo Slovenijo veliko tujih državnikov in so bila srečanja z njimi skoraj vsakodnevna. Izjemen uspeh slovenske diplomacije je bil dosežen na Blejskem forumu, ki se ga je udeležilo rekordno število evropskih državnikov in njihovih spremljevalcev. Med odmevnimi uspehi slovenske vlade je bil tudi obisk Janše pri predsedniku Ukrajine Volodimirju Zelenskemu, ki se je (skupaj s predsednikoma poljske in češke vlade) zgodil samo ‘nekaj dni’ po napadu Rusije na Ukrajino. Janševega obiska Ukrajine niso pohvalili le najvplivnejši mednarodni politiki, po tem obisku so Janšo ‘oblegali’ tudi mnogi tuji mediji, za katere je dal vrsto odmevnih intervjujev.  

Dober mesec kasneje so prišle na vrsto parlamentarne volitve. Na njih volivci niso nagradili uspehov Janševe vlade, ampak so ponovno nasedli manipulacijam in lažem, ki so jih širili protivladni protestniki in njim naklonjeni večinski mediji, ter izvolili ‘nov antijanševski obraz, Svobodo in ples’. Volitve so jasno pokazale, da so volivci pozabili na višje plače in pokojnine ter na prejete turistične bone v času Janševe vlade. Pozabili so na znižane cene elektrike in pogonskih goriv. Pozabili so na izjemno dobro stanje gospodarstva in financ. Pozabili so na visok ugled Slovenije v mednarodni skupnosti ter na nevarnost vojne v Ukrajini in njene posledice, ki so se že v času volitev napovedovale. Izid volitev je pokazal, da je slovenskim volivcem pomembnejša ‘svoboda’, pa četudi je ta lažna, od vsega drugega.

Prvi del primerjave si lahko preberete tukaj.