Včasih so rekli, da je znamenje staranja, če se človek ne more sprijazniti z razmerami okrog sebe. Ne bom zameril bralcu, ki bo moje razmišljanje pripisal dejstvu, da imam Abrahama že za seboj. Kljub temu se oglašam, ker ne verjamem, da je vsaka novost hkrati tudi napredek niti vse, kar je staro, za odpis.
Občutek imam, da smo vedno manj ljudje in vedno bolj opice.
Epidemija je po definiciji družbeni problem, ne biološki. Virusov je na milijone, vedno znova se bo našel kakšen, proti kateremu človeško telo ni odporno, in nam jo bo zagodel. Če smo kot opice, potem bomo pač naravi pustili, da gre svojo pot: močni bodo preživeli in nadaljevali človeštvo, šibki bodo umrli. Darvinizem v najčistejši obliki, ki pojasni usodo opic in drugih živih bitij. Ali smo ljudje kaj drugačni od njih?
V nasprotju z opicami ljudje lahko razumemo, kako zadeva funkcionira, in ukrepamo. Naša usoda je v naših rokah, ne v rokah brezčutne narave. Človek, ki razume obnašanje virusa, mu lahko oteži pot: s tem, da spremeni svoje navade in si pogosto umiva roke, nadene masko, manj obiskuje trgovine in gostilne, manj potuje. Če je civilizacijsko zadosti napredoval, bo morda celo lahko izdelal zdravilo ali cepivo.
Veliko ljudi se je odpovedalo svoji človečnosti, številni tudi ljubezni do bližnjega
Ko prebiram družbena omrežja in poslušam ljudi okrog sebe, se mi zdi, da je med nami ogromno število ljudi, ki so se odpovedali svoji človečnosti. Odpovedali so se razumu: ne znajo več trezno presoditi, kaj je res in kaj nateg, laž. Nasedajo najbolj fantastičnim zgodbam in ploskajo šarlatanom, pod vprašaj pa postavljajo najbolj študirane in pokončne ljudi. Zato se virus lahko brez večjih ovir širi, tako kot med opicami.
Številni ljudje so se odpovedali tudi ljubezni do bližnjega. Podobno kot verjamemo samo sebi (in tistim, ki pihajo v isti rog), tudi poskrbimo le zase in morda še za najbližje. Taka kratkovidnost je sebična in ne bo mogla ustaviti virusa. Virus lahko ustavimo samo takrat, kadar vsi delamo tako, da varujemo drugega, ne sebe. Večina ljudi je brez simptomov bolezni ali pa so simptomi nedolžni. Če se oni obnašajo tako, kot jim ustreza, bodo virus prej ali slej pripeljali do šibkih in bolnih.
Edina pot za zajezitev epidemije je, da se začnemo vsi obnašati tako, da bo dobro za šibke in nemočne, ne (samo) zase. Masko si nadenem zato, da ne bi (nevede) širil virusa, ne zato, da bom sebe zaščitil. Ali to zmorem?
Za advent te vabim, da se odpoveš hoji po trgovinah in restavracijah. Namesto tega preberi zadnji dve okrožnici papeža Frančiška, v katerih govori ravno o teh stvareh: o skrbi za sočloveka. Človek postanem tako, da skrbim za sočloveka, ne le zase. In za svet, v katerem živiva kot brata, sestri ali brat in sestra.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
