Romana Bider 
V teh dneh se posebej spominjamo naših rajnih. Z mislimi se dotikamo poslednjih življenjskih horizontov, kakor si jih pač predstavljamo. Lahko smo ujeti v strah in trepet pred minljivostjo, kot jo izraža filozofova misel, da … Beri dalje
Te dni praznujemo in se veselimo slovenske državnosti, porojene v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Najbrž smo si vsi takrat odrasli dobro zapomnili vse podrobnosti okrog 26. in 27. junija 1991. Vemo, kje smo stali, … Beri dalje
Transgeneracijski prenos travm Pred osemdesetimi leti so se nad slovenski narod zgrnili okupacija, razkosanje, raznarodovanje, upor, revolucija, protirevolucija, državljanska vojna in bratomor.[1] Polstoletna totalitarna oblast je spodkopala civilizacijsko vrednotno jedro in narodove krščanske temelje. Ob … Beri dalje
Danes je nadvse aktualen in moden izraz ogljični odtis. Na začetku adventnega časa je morda v redu, če se pomudimo tudi pri nečem, čemur bomo po analogiji rekli – srčni odtis. Če z ogljičnim odtisom … Beri dalje
Letošnji evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bo gotovo ostal v senci odpravljanja posledic katastrofalnih poplav, ki so v začetku avgusta razdejale Slovenijo. Hude stiske prizadetih ljudi pa so sprožile tudi … Beri dalje
»Naše žalostne dlani kot najmehkejše trave nežno so objele vaše trudne glave z zaprtimi očmi.« Ob teh besedah pesnika Antona Vodnika varuhi spomina v duhu pestujemo vsak svojo trpečo, mučeno in pobito žrtev vojnega in … Beri dalje
Zdi se, kot da je z letošnjim adventom vse narobe, saj nas namesto poglabljanja v svete stvari pretresajo grozljive razsežnosti »afere Rupnik«. Na plan prihajajo težke zadeve, ki kažejo v smer predatorstva, blasfemije, božjega ropa …
Če bi v slovensko zavest povabili Boga, bi se pri nas lahko mimogrede udomačile deklarirane evropske vrednote: spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda in odgovornost, svetost življenja, suverenost prava nad ekonomsko, ideološko, politično in institucionalno močjo, pomen družine kot temelja družbe in družba kot dogovorna oziroma pogodbena stvarnost.
Na dan državnosti pričnemo pisati premišljevanja o rožnovenskih skrivnostih, ki bodo objavljena na spletni strani, skupno romanje pa bo zadnjo soboto v oktobru. Lepo povabljeni k sodelovanju.
Svobodo je treba seveda razumeti kot ustvarjalno energijo, kot dejanje, ki spreminja svet. A če svobodo razumemo samo tako in ne vidimo, kaj je pred takim dejanjem, pred tako uresničitvijo ustvarjalne energije, je to neizogibno zanikanje svobodne vesti, svobodne misli.
Nov obraz na slovenski politični sceni je v bistvu torej star, in to v več smislih. Najprej zato, ker je produkt arhaičnega načina reševanja problemov na račun drugih. Star je zato, ker okrog sebe zbira druge stare obraze. Star je, ker je zgodba z novim obrazom, ki se do naslednjih volitev že postara, prevečkrat videna in torej stara. In končno je star po duhu, ker se ne poslavlja od preteklega.
Na zapuščenem podstrešju moževe domačije se je med kupi nagrmadene šare in pajčevin več kot pol stoletja skrival kovček, zvrhano poln pisem, okrog tristo smo jih našli. Večinoma gre za dopisovanje med moževo babico in … Beri dalje
Da do ljudi lahko postanemo agresivni, moramo te ljudi razčlovečiti. V nekdanjih jugoslovanskih vojnah so vsi Hrvati na srbski strani postali ustaši in vsi Srbi na hrvaški strani so postali četniki.
»Jezus, daj nam, Slovencem, da bi spregledali!« Da bi se nam odprle doslej neznane perspektive pri obravnavanju naše boleče preteklosti.
Varuhi spomina v pobudi Vseposvojitev negujemo spomin na žrtve zla, na njihove upe, molitve in sanje, iz katerih rastemo. To je dejanje upora proti ukazom sveta, ki trdi, da preteklost ni pomembna. Proti nekulturi se najučinkoviteje borimo z ustvarjanjem več kulture.
Sebičnost ne ustvarja častnih stvari, ustvarjalna je samo predanost in povezanost ljudi, ki imajo zvesto in pogumno srce. Takšnim se moramo zahvaliti za našo državo. Bog živi Slovenijo in na zdravje vsem srčnim ljudem!
Za uvod v sveto tridnevje pobuda Vseposvojitev vabi k skupni molitvi Križevega pota slovenstva. Trpljenje nedolžnih v naši travmatični preteklosti je orjaški zaklad milosti, ki še čaka, da ga odkrijemo – posebej zdaj, ko v kriznem času pandemije razdeljenost pri nas nevarno narašča.
Travmatični dogodek spremeni naš genski zapis. Varuhi spomina smo zaskrbljeni, kako usodna je kombinacija totalitarne poškodovanosti in pandemije covida-19.
Mnogi slovenski mučenci, ki so končali v povojnih pobojih, so umirali svetniško, v posvečujoči milosti. Njim začnimo moliti, da bi preko njih sprostili duhovno moč milosti za našo domovino.
Vsakogar, ki se ubada s problematiko naše polpreteklosti, čaka vloga gladiatorja. Sam se moraš boriti z najrazličnejšimi krvoločnimi nasprotniki, množica pa vse skupaj opazuje in niti s prstom ne migne.