Romana Bider 
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti, ki nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.
Kristjan je edini, ki ve, da je udbomafija sicer močna, toda Bog je vsemogočen. Kristjan ve, da spiralo zla prekine le odprtost srca. Na voljo ima velikansko moč, saj lahko ustvarja prostor, v katerega včasih lahno prišumlja, včasih pa prirjove Sveti Duh.
Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se lahko zamislimo tudi ob dejstvu, da pol milijona Slovencev živi v tujini, torej kar četrtina vseh nas. Če bi se domov vrnilo pol, ali četrt milijona – ali vsaj deset ljudi z neokuženo formo mentis, bi se morda lahko rešili posttotalitarnega prekletstva in grozečega uničenja. Pametna država bi se potrudila, da jih privabi nazaj.
Šest varuhov spomina na žrtve vojnega in povojnega zla se vsak po svoje odziva na prestano trpljenje tako, da živijo in ustvarjajo lepše, bolj vneto in strastneje … Njihovi dosežki so evidentni in vsem nam za zgled.
Ob peti obletnici pobude Vseposvojitev, ki je osnovana na nacionalni zbirki podatkov o smrtnih žrtvah med prebivalstvom na območju Slovenije med in po II. svetovni vojni je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM v Zavodu sv. Stanislava daroval sveto mašo. Preberete lahko njegov nagovor, ki ga je imel za zbrane.
Če čutimo, da mučencem »z zasutimi usti« nekaj dolgujemo, ker niso imeli priložnosti živeti kot mi, jim kot varuhi spomina posvetimo pozornost. Da ne bi umrli zaman.
»Aha, vi bi radi, da bi bili ljudje boljši«, je profesor Justin Stanovnik ubesedil koncept pobude Vseposvojitev, ki bo letos spomladi praznovala peti rojstni dan. Natančno tako. Na neizrekljiva dogajanja v slovenski polpreteklosti se po … Beri dalje
Zakaj se cerkveni zvonovi oglašajo zjutraj, opoldne in zvečer? Zvonijo avemarijo. Vsak dan trikrat spomnijo na angelov pozdrav Mariji in na njen čudoviti DA povabilu k božjemu materinstvu. Beseda se je učlovečila – ljubezen se … Beri dalje
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov nas spet z vso resnostjo kliče k pietetnemu poklonu trpečim in k premisleku o najhujših zablodah človeštva. Ker smo Slovenci dvakratno zakodirani z zlom, najprej … Beri dalje
Nedavno sem se z avtom iz čiste nemarnosti zaletela v drugo vozilo. Šok. Kup zmečkane pločevine, stroškov, sitnosti in bednih občutkov. Kako sem mogla … Vmes je bil trenutek, ko bi lahko pobegnila pred odgovornostjo. … Beri dalje
Te dni nam budi pozornost usoda družine Hudnik iz Polhograjske doline. Ljudsko sodišče je novembra leta 1942 vse družinske člane obsodilo na smrt. Enajst so jih pobili, med njimi tudi mladoletnico in nosečnico, preživela sta … Beri dalje
Pred par tedni me je mož za rojstni dan peljal najprej na Brezje in potem še na Bled. Tega ne bi razlagala, če nama natakar na hotelski terasi z očarljivim razgledom na otoček s cerkvico … Beri dalje
Pred točno devetimi leti so raziskovalci v rovu rudnika Huda jama zagledali osem plasti mumificiranih trupel – odkritje je pretreslo državo, a to je bilo tudi vse, kar se je zgodilo. Enajst pregrad je pred svetom … Beri dalje
“Predlagam, da napišemo predlog za posvetilni oz. info napis k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih dogodkov,” je izziv, ki ga je prineslo novoletno spraševanje varuhov spomina, kaj bi znotraj pobude Vseposvojitev letos … Beri dalje
»Toliko strašnega se mi je že zgodilo, da sem kot rastlina, ki raste brez zemlje, pa vendar še živi …« Prav na dan, ko je spet pritisnil mraz iz Dražgoš, je prišel na naslov Vseposvojitve … Beri dalje
“Ko je bilo vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je prišla tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola …” (Mdr, 18,14) Najsvetejša neskončnost se je v ljubečem … Beri dalje
Advent je poseben čas za vse, kar bi v življenju radi počeli “lepše, bolj vneto, strastneje”. Morda nam tudi Dušice pripomorejo, da sence preteklosti prežene luč novega. “V režimskih socialističnih časih so se naše duše … Beri dalje
Ob letošnjem 23. avgustu, dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, se v mislih morda pomudimo pri nekem davnem zajtrku na Pohorju.
Ob studencu na Pesku se je poleti leta 1963 mlad moški besno prepiral z duhom komunizma: “Če sem bil pet let za rešetkami in sem zdaj tu v prostoru brez vrat, je to prekleta razlika zame.
Pahor si sicer zelo previdno, a vendarle vztrajno prizadeva “za spravo”. Govori o žrtvah revolucije in o izvensodnih pobojih, bil je na Dobravi na pogrebu žrtev iz Hude jame, kot prvi slovenski predsednik je obiskal Slovence v Argentini, nenazadnje je lani na evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov na Sveti Gori prisostvoval predstavitvi E-pokopališča.
