Nedavno sem se z avtom iz čiste nemarnosti zaletela v drugo vozilo. Šok. Kup zmečkane pločevine, stroškov, sitnosti in bednih občutkov. Kako sem mogla … Vmes je bil trenutek, ko bi lahko pobegnila pred odgovornostjo. No, pa nisem. S prizadeto gospo sva napisali poročilo o nesreči in videla sem, da ima v kratkem rojstni dan. O, priložnost! Z darilcem in pisnim opravičilom sem si olajšala vest. Gospa pa se mi je tako prisrčno odzvala, da se konec koncev vsega skupaj spominjam z veseljem.
Vesela sem bila tudi neke druge gospe, ki se ji je zgodilo, da me je v slovesnem pismu naslovila z napačnim imenom. Ko je to ugotovila, mi je napisala: »Opravičilo!/Gospa Romana, včeraj zgroženo ste prebrali,/da iz Romane v Renato ste se preimenovali,/na kar sami nikdar ne bi pristali./Takoj začela puliti sem si grivo,/saj zdi se mi strašno nespoštljivo,/da naredila sem to napako grozljivo./Globoko prosim vas opravičila,/saj sama težko si bom oprostila,/da tako nesrečno sem vas razžalostila.« S tem sijajnim opravičilom me je gospa seveda neprimerno bolj razveselila kot z zamenjavo imena potrla.
Princip popravljanja, ki ustvarja novo vrednost, gojijo predvsem na Japonskem. Že od konca 15. stoletja razvijajo umetnost obnavljanja poškodovane keramike s posebnim polnilom, ki vsebuje zlato. Tehnika se imenuje Kintsugi, kar dobesedno pomeni zlato popravilo. Razbite koščke zlepijo v novo celoto, a ne tako, da bi zlomljenost kar se le da prikrili. Nasprotno, prelome poudarijo z zlatom. Poškodovanost in popravljenost sta del zgodovine keramike, ki tako postane še bolj dragocena in unikatna.
Bi lahko s tem principom v mislih pogledali na našo poškodovano zgodovino? Bi lahko zbrali razbite koščke naše polpreteklosti in ustvarili slovenski unikat z zlatimi brazgotinami? Pa saj to že delamo. Nastajajo vidne in nevidne umetnine. Pred dnevi sem imela sveto priložnost srečati zakonca Hudnik, ki sta prvovrstna mojstra zlatega popravila. Gospa mi je zaupala recept – doma so si napisali blagre na steno.
France nisi umrl zaman!
Ob 27. rojstnem dnevu naše domovine smo varuhi spomina znotraj Vseposvojitve pripravili darilce. Na E-pokopališču lahko odslej k pomnikom žrtvam v spomin dodajamo tudi spletne povezave kot so fotografije oseb, grobov, dokumentarno gradivo, avtorske filme ipd.
Častna prva tako dodana povezava je filmsko POSVETILO umorjenemu stricu, ki ga je ob izidu svoje nove knjige V objemu slovenske pomladi pripravil varuh spomina g. Anton Tomažič. »France, nisi umrl zaman«, zagotavlja avtor svojemu stricu. Nam vsem pa daje zgled popravljanja z zlatom.
