Rajko Topolovec 
Še sem sin kulaka! Pri nas je bil kulak vsakdo, ki je imel ped zemlje (Tito kolhoznikom v Skopju l. 1949). V SZ pa so bili kulaki samo veliki posestniki. Zato v predvolilnem času težko … Beri dalje
Ko sem leta 1998 ob predstavitvi knjižnega prvenca Pot do kruha imel prvič priložnost novinarjem povedati, da so bili v ormoškem gradu zaprti nedolžni otroci iz zloglasnega koncentracijskega komunističnega taborišča v Kidričevem (Sternttal), sem naslednji … Beri dalje
Sedanji anticepilci so v večini trenirkarji, opankarji, jugonostalgiki in komunajzarji, potomci avantgarde, ki nastopajo kot protestniki proti vladnim ukrepom oziroma naporom za ohranitev obetajočega gospodarstva in za zajezitev novih okužb z novim koronavirusom. Njihova zmaga pa je prav nasprotna: zaviranje gospodarstva in siromašenje Slovenije.
Bilo je še (že) pred neuvrščenimi, ko so se že nekateri bodoči sodelavci in prijatelji Tita iz Azije hvalili, kako si izdelujejo atomsko bombo. Nato se je tudi na naših zelnikih začela porajati želja, da si prav tako izdelamo atomsko bombo.
Lani bili anticepilci proti testiranju, letos pa se ne bi ločili od testiranja – in to rednega testiranja.
V zvezi z aktualnim cepljenjem, ki sedaj tudi v najbolj demokratičnih državah postaja obvezno, pri nas napadajo drugače misleče in vlado. Naj spomnim, da v komunizmu nihče niti pomisliti ni smel, da se ne bi cepil.
Postkomunistični privilegiranci (kot je na primer tudi voditelj Odmevov Igor E. Bergant) Janše ne marajo tudi zato, ker v njihovih očeh velja za krivca za dosego samostojnosti.
Če danes pogledamo v širni svet, nam poročajo, da imajo ponekod v globokem komunizmu še vedno prepoved hišnih TV anten. Ne vem, kako daleč so potem tam s svetovnim spletom – internetom, ki še znatno bolj ogroža komunizem, kot ga je je takrat ogrožala televizija?
Moje tokratno razmišljanje sovpada s ponovno vnemo naših postkomunistov, da bi si podaljšali oblast, ki sicer nikoli ni bila zakonita, še manj uspešna.
Tranzicije še nismo končali, čeravno je od osamosvojitvene vojne in uvedbe (le formalne) demokracije mimo že trideset let. Še bolj čudno je, da so se bivši komunisti – zakleti privrženci enorazredne družbe (tajkuni), po propadu formalnega komunizma takoj spremenili v kapitaliste.
Pravi kapitalisti so si premoženje pridobivali skozi desetletja, predniki privilegirancev, ki danes kolesarijo, pa na hitro, s podržavljanjem oziroma z zaplembami in še bolj obogateli v naslednjih desetletjih vladanja – z intrigami in bančnimi mahinacijami in do nedavnega še s prodajo našega skupnega premoženja.
Petinsedemdeset let so nas oblastniki vzgajali tako, da smo pač verjeli, kar so državljanom sporočali prek režimskih medijev in še pozneje s pomočjo kakšnega katoliškega tednika, ki pa je bil tudi cenzuriran (čeravno formalno v … Beri dalje
Avtomobilskim protestnikom avtomobil ne predstavlja tolikšnega bogastva kot drugorazrednim. Kdor si mora od ust trgati, da preživi mesec, in mora deset let varčevati, da si lahko kupi star avtomobil, ta se nikakor ni (ne bo) … Beri dalje
Martinova nedelja leta 1945 znana po tem, da so se presipavali volilni glasovi. Sedaj pa se slišijo se glasovi, da se je to dogajalo tudi na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA. Na eni strani je … Beri dalje
Če seštejemo vsa leta našega komunizma: štiri leta OF in partizanščine, pet let stalinizma – trdega komunizma, formalni komunizem in še dvaindvajset let postkomunizma, vidimo, da nam je komunizem praktično vladal tričetrt stoletja. In prav zato je noro, da levičarji na protestih načenjajo vprašanje revščine, saj so jo že njihovi strici pridelali. Protestniki so torej pljuvali v lastno skledo!
Nekateri restavratorji komunizma v DeSUS, še vedno mislijo, da je komunizem večen, kot so nas učili v šoli. V svetu menda tudi ni primera, da bi upokojenci v parlamentu imeli svojo stranko. No, prebarvani udbovci niso … Beri dalje
V šoli smo peli Svoboda je zlata, a nič nam niso povedali, da pri nas še streljajo ljudi. Rablji so po eksekucijskem delu ob nedeljah plesali na partizanskih mitingih, v ponedeljek pa nadaljevali delo. O tem se mladi novinarji v šoli danes ne učijo.
Če se dotaknemo besedne zveze »režimski mediji«, pri čemer pravi Slovenci razumemo, da gre za medije, ki rastejo na rdečih koreninah. S tem ne kratim pravice do strankarskih glasil v demokraciji, ampak le mislim, kako perverzno se podaljšuje prejšnji režim prek medijev, kot da drugi Slovenci ne bi znali vladati in bolje gospodariti. Pridevnik »režimski« torej pomeni, da gre za medije, ki naj bi pomagali restavrirati propadli komunistični režim.
Kot vemo, so se v vseh naših postkomunističnih vladah prodajala državna (naša) podjetja. V začetku postkomunizma (po zamenjavi premiera Lojzeta Peterleta) so bili kupci (za eno nemško marko) – domači tajkuni. Pozneje in še danes … Beri dalje
Zunanji minister dr. Anže Logar: “Eni kričijo, da gre za odpiranje ideoloških tem. Naj bo zelo jasno: vladavina prava NI IDEOLOŠKA tema. Je ključna tema, na kateri temelji Evropska unija! Vsak, ki trdi nasprotno, zganja ideologijo najslabše vrste …”