Pravi kapitalisti so si premoženje pridobivali skozi desetletja, predniki privilegirancev, ki danes kolesarijo, pa na hitro, s podržavljanjem oziroma z zaplembami in še bolj obogateli v naslednjih desetletjih vladanja – z intrigami in bančnimi mahinacijami in do nedavnega še s prodajo našega skupnega premoženja.
Namišljen državni udar v Depali vasi je bil prvi poizkus onemogočiti Janeza Janšo, drugič so vstajniki metali granitne kocke, tretjič pa pod pokroviteljstvom komunističnih kapitalistov protestirajo njihovi sinovi in tudi že vnuki. Bojijo se za nakradene milijone, ki jih skrivajo po svetu, kakor seveda tudi za privilegije, ki jih uživajo doma. Prav zato (ko nas še napada huda epidemija) komunistični kapitalisti poskušajo onemogočiti vladanje Janeza Janše in se znova povzpeti na oblast.
Če bi bili levičarji vredni svoje doktrine oziroma živeli kot pravi komunisti, bi se morali vsaj okvirno držati komunističnih načel in živeti v revščini.
Pravi kapitalisti so si premoženje pridobivali skozi desetletja, predniki privilegirancev, ki danes kolesarijo, pa na hitro
Že dedje in očetje privilegirancev, katerih potomce vidimo na demonstracijah proti Janši po ulicah Ljubljane, so ob začetku našega komunizma kot partijci obogateli s podržavljanjem oziroma z zaplembami (po avnojskih sklepih iz leta 1943 nesklepčnega AVNOJ-a) in še bolj obogateli v naslednjih desetletjih vladanja – z intrigami in bančnimi mahinacijami in do nedavnega še s prodajo našega skupnega premoženja. Upam si tudi trditi, da v njihovem času nismo imeli niti enih poštenih volitev.
Ob prodaji naše skupne lastnine pa se še pojavlja vprašanje, kam so nato šle kupnine. In odgovor bi lahko bil: za pridobljene privilegije.
Iz zgodovine gospodarstva vemo, da so si resnični (pravi) kapitalisti premoženje pridobili postopoma skozi življenje, skozi več generacij, včasih skozi stoletja. In še večji škandal našega postkomunizma je, da so potem novi milijonarji pridobljeni denar skrili v davčne oaze po svetu, namesto da bi z milijoni pomagali Slovenji pri gradnji domov za ostarele, pri obnovi železnic, gradnji cest itd.
Pokojnina se je od leta 1993 znižala skoraj za 30 odstotnih točk
Da o stagnaciji naše države ne pišem na slepo, postrežem s svojim primerom. Ko sem bil leta 1993 upokojen, so mi izračunali pokojnino, ki je znašala 85 odstotkov zadnje plače. Po preživetju postkomunizma – po 28 letih samostojne Slovenije – pa je moja pokojnina padla na samo 58 odstotkov zadnje plače. Ta primer prikazuje, kako so postkomunisti, ki so nam v novi državi spet vladali 23 let, slabo gospodarili. Dokaz velja tudi na splošno, kar pomeni, da smo v postkomunizmu zaostajali za nekdanjimi sosedi na zahodu, pa tudi, kot sedaj ugotavljamo, na vzhodu. Z nekdanjimi sodržavljani se lahko primerjamo, saj smo stoletja živeli skupaj v isti državi.
Pred nedavnim pa sem še nekje prebral, da smo Slovenci in Čehi v Avstro-Ogrski po standardu bili celo pred samimi Avstrijci!
Foto: Jure Eržen
