Slovenija

Državljani še kako potrebujemo spravo (1. del)

Začnimo pri spravi, ki je osnova za pisanje vizije države. Čas je že, da prevlada kultura sprave in se  preseže razkol naroda. Narod potrebuje vizijo razvoja, katera pa mora najprej imeti kot osnovo doseženo spravo, sicer narod nima perspektive razvoja in ne more razviti svoje vizije.

Beri dalje

Pogled na svobodo z druge strani

Naj že na začetku povem, da nisem politik in da sem prišel na svet, ko je bila druga svetovna vojna že zdavnaj končana. Ne poznam fašizma, nacizma, zelo dobro pa poznam komunizem. Poznano mi je vzdušje strahu in previdnost mojih staršev, ki so samo šepetaje pripovedovali zgodbe o brutalnem nasilju komunističnih oblasti.

Beri dalje

Razumevanje demokracije in svoboda govora v Sloveniji

Nedavno je izšla knjiga avstrijskega politiloga Antona Pelinka, ki obravnava pojem fašizem s podnaslovom »O samovolji političnega izraza«, v kateri opozarja na zlorabo tega izraza, kot tudi izraza antifašizem. Tej zlorabi smo priča seveda tudi v Sloveniji. Pelinka navaja, da je »vsakodnevno obmetavanje z obtožbami fašizma in priznanji antifašizma namenjeno pridobivanju točk v vsakdanji politiki. To ne krepi zmožnosti demokracije, da se brani, temveč jo celo slabi; tudi zato, ker vse, kar se imenuje antifašistično, ni nujno demokratično – tako kot ni vse, kar se pretvarja, da je demokratično, zares demokratično.«

Beri dalje
Na Sveti sedež še vedno gledamo skozi očala hladne vojne in blokovske delitve

Slovenci in Sveti sedež – na poti k skupnemu dobremu

Sveti sedež je spremljal razvoj slovenske demokratizacije, med prvimi je tudi priznal neodvisno Slovenijo, kar sicer ni njegov običaj. Diplomatski odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so bili vzpostavljeni januarja 1992. Slednji je ob tem izrazil prepričanje, da bodo diplomatski odnosi prispevali k dobrim odnosom med dvema stranema.

Beri dalje

Kako sta plebiscit razumela Kučan in Tomažič

Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«

Beri dalje

Kissinger v Sloveniji (žal) ne bi okleval

“Blažen mir”, nekakšen vtis stabilnosti in reda brez vsakdanjih pretresov je zaradi nakopičenih neravnovesij je v Sloveniji očitno mogoč le, če oblastne fotelje grejejo tisti, ki dojemajo nadzor nad družbo kot svoj fevd.

Beri dalje

Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene … Beri dalje

Beri dalje

Zgagarji pač ne znajo drugače

Prosto po Kučanu nam je dovoljeno sanjati, a zelo kratko. Lahko gremo s kolesom po prelepi Sloveniji, dokler nam »aferaši« in »zgagaši« že po prvih kilometrih ne zamorijo dneva z vsemi svojimi in kolektivnimi frustracijami.

Beri dalje