Kakor sem sodeloval pri nastajanju in rojstvu ter mednarodnem priznanju svoje domovine Republike Slovenije, tako naj z odgovornostjo in stvarnimi predlogi sodelujem pri iskanju poti za demokratično življenje v prihodnosti. Z družbenimi razmerami, ki jih imamo, ne moremo naprej. Kar koli človek pogleda, skoraj vse kaže na stanje, ki je daleč od normalnega demokratičnega razpoloženja in od perspektivnega življenja družbe. Operativno vodstvo države se obnaša, kakor da nima ne smeri ne vsebine, in je v upravljanju nacionalnih in državniških zadev, kakor da bi bilo izgubljeno. Od blebetajočih besed in obljub za vodenje države in hkrati z zavračanjem vsega tistega, kar nas je usposobilo, da smo državo ustanovili in kot narod stopili na oder zgodovine, se ne da državniško živeti.
Kaj vse nas je do takšnega stanja pripeljalo, preučujejo številni modrijani in oglašajo se civilna združenja, vse z namenom, da bi odgovorno preučili vzroke in se iz njih kaj naučili. Kdor zmore neobremenjeno razmišljati in je odprt za realna dejstva, ki so se o naši preteklosti in sedanjosti dogajala in so vse bolj razvidna, bo z veseljem sodeloval pri obnovi družbene in državljanske zavesti. Kdor pa bo ostajal pri idejah revolucije in njenih posledicah, ki se tako trdno oklepajo Dolančeve »zapovedi«, da bomo družbo vodili samo mi, komunisti, se bo priključil »pišmeuhovstvu«, ki je med nami tudi dokaj udomačeno, ali pa bo še naprej podiral vse tisto, kar si je mlada država Slovenija težko in po tolikih prizadevanjih za svojo demokratično državo pridobila.
K svojemu dosedanjemu javnemu delovanju, ki se je začelo že v letu 1966, ko sva s patrom Mihom Žužkom v nunski cerkvi organizirala večdnevna zborovanja, s katerimi smo revolucionarni oblasti želeli povedali, da Slovenija spada med evropske krščanske narode, naj dodam svojo misel o sedanjem slovenskem trenutku. Vsa ta leta od osamosvojitve naprej so polna raznih presoj, razmišljanj – vse je po svoje dobrodošlo in potrebno. Prav razveseljivo je, da je med nami še vedno veliko dobronamernih ljudi, ki bi želeli naši domovini vse najbolje in o njej trezno razmišljajo. Prištevam se med nje. Zapišem naj predlog, ki je naravnan na stvarne potrebe, na konkretne ljudi.
Prej ali slej bomo spet imeli volitve, na katere se moramo, kot posamezniki in kot narod, pripraviti. Pri tem je nujno, da globlje preučimo javne razmere, ki smo jih preživeli. Koliko je novega oziroma doslej skritega. Za pravo vključitev pa je osnovno poznavanje razmer nujno. Poleg tega imamo stranke, menda jih je v Sloveniji kar dvajset, ki jih tudi moramo poznati. Vsaka izmed njih ima kaj svojega. O tem sem že pred časom zapisal, da so v Evropi nastale in še danes polno živijo le tri ali štiri politične stranke, ki so stabilne in imajo v svojih programih celovito družbo. To so: Krščanska demokracija, Socialna demokracija in Liberalci. V novejšem času se uveljavljajo še Zeleni. Vsa ta množica strank, ki so se odcepile od svojih osnov ali se na novo ustanovile, predstavlja neke vrste politični ples, kakor je tudi bilo že zapisano. Naše slovensko politično prizorišče se je nekako razdrobilo. Na svojem prvotnem mestu so ostali krščanski demokrati, ki so si, spričo posebnih razmer dodali še ime Nova Slovenija.
Stranke se med seboj lahko povezujejo, kakor se to že ves čas dogaja, še bolj pogosto pa med seboj tekmujejo ali se celo prepirajo in vodenje države je vse bolj zapleteno. Današnje politično stanje v Sloveniji in vodenje državne uprave je na poti pokopavanja lastne, težko pridobljene samostojnosti. Tako lahko rečemo, da po tej poti nimamo prihodnosti.
Že maja lani sem na Časnik.si zapisal: Civilna iniciativa PREBUDIMO SLOVENIJO bi znala obuditi nujno državniško in domoljubno delovanje. V eni ali drugi stranki bi našli človeka, ki bi s svojo zdravo razsodnostjo znal prebuditi ustvarjalno in za vse Slovence sprejemljivo državniško delovanje. Takšna osebnost bi lahko bil mag. Janez Cigler Kralj. Medtem sem to svojo misel še nekajkrat ponovil, prejel osebna odobravanja in sedaj je čas, ko svojo misel lahko celoviteje podam.
Z zadnjo Janševo vlado smo lahko videli. kako odlične politike imamo, kako je vlada v nadvse zahtevnih razmerah dobro delovala. Mladostno delavni ter strokovno sposobni so bili zlasti Anže Logar, Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Mark Boris Andrijanič, Janez Cigler Kralj – bili so zares, vsak na svojem in potem skupaj s predsednikom pravi in odgovorni ministri. Med nami živijo in delujejo še drugi prizadevni in državotvorni politiki, kakor Janez Podobnik, France Cukjati, Lojze Peterle, Ljudmila Novak, Aleš Hojs, Peter Opeka, Borut Pahor – seznam bi lahko bil velik. Poleg tega delujejo v javnosti še prenekatera društva in civilne iniciative, ki so v stanju delovati državotvorno. Ker civilna iniciativa PREDUDIMO SLOVENIJO nismo politična stranka, lahko vabimo k sodelovanju vse, ki imajo našo domovino radi in jim ni vseeno kaj vse se z njo dogaja. Kako odličen je bil shod na Trgu republike, ki ga je, v povezavi z drugimi (Združenjem ob lipi sprave, Novo slovensko zavezo, Združenjem za vrednote Slovenije, Zboru slovenske osamosvojitve in Združenju ob lipi sprave), pripravila in vodila predsednica Vlasta Doležal Rus. Shodu so se pridružili številni ugledni gosti s področja kulture in politike. To je bil skupen in žlahten spomin na nepokopane sestre in brate, ki jih ne smemo nikoli pozabiti ali zatajiti. Potreba po novih javnih akcijah je velika. Zgolj razprave o teh potrebah so sicer dobrodošle in nujne, a za izboljšanje razmer so še bolj nujne konkretne akcije. Kot nekdanji vodja omenjene iniciative si za začetek razgibanega javnega delovanja, ki naj bi sledilo, dovoljujem predlagati konkretno javno prireditev.
Prireditev bi lahko bila začetek za ponovno prebujanje vseh ljudi dobre volje, za politično utrditev slovenske samobitnosti. Za vso omiko in domoljubnost, ki smo jo podedovali od svojih prednikov. Bog daj, da bi uspela!