Tudi že prej, a še posebno v zadnjem času, se v javnosti veliko razpravlja o sovražnem govoru. Tako kot v preteklosti, je tudi v sedanjosti povod za razgreto in skrajno spolitizirano razpravo o sovražnem govoru (med politiki, v medijih in na družbenih omrežjih), “dogodek z elementi nasilja”.
Očitno je bila volilna kampanja v glavnem usmerjena v novelo Zakona o RTV Slovenija. Potekala je pod pritiskom vladajočih in razdiralnega delovanja dela novinarjev na naši osrednji medijski hiši. Govorilo se je o njenih problemih, malo pa o prispevku tega vodstva za njihovo razreševaje. Vse pa je bilo preglasovano z neposrednimi pritiski vladajočih in rovarjenjem tega dela novinarjev.
Nedavno je izšla knjiga avstrijskega politiloga Antona Pelinka, ki obravnava pojem fašizem s podnaslovom »O samovolji političnega izraza«, v kateri opozarja na zlorabo tega izraza, kot tudi izraza antifašizem. Tej zlorabi smo priča seveda tudi v Sloveniji. Pelinka navaja, da je »vsakodnevno obmetavanje z obtožbami fašizma in priznanji antifašizma namenjeno pridobivanju točk v vsakdanji politiki. To ne krepi zmožnosti demokracije, da se brani, temveč jo celo slabi; tudi zato, ker vse, kar se imenuje antifašistično, ni nujno demokratično – tako kot ni vse, kar se pretvarja, da je demokratično, zares demokratično.«
Izrečene besede padajo na zelo plodna tla svetovnega in slovenskega družbenega dogajanja. Spomnimo: v dveletnem boju s pandemijo smo ob nadležni bolezni in izgubi življenja mnogo ljudi čakali sadove takih besed od gospoda, ki jih … Beri dalje
V čem je razlika med novinarji tipa “Jebeno več nas je”, ki mu pripada tudi Marcel Štefančič jr., in profesionalno novinarko Vido Petrovčič? V čem je razlika med ideološko agitpropovsko oddajo Studio City (Štefančič & … Beri dalje
Starejši med nami se še spomnite predmeta, ki je krasil univerzitetne kurikulume. To je bil ideološki predmet, s katerimi je ZKS poskušala utrditi sistematično prevzgojo, ki se je začenjala v vrtcu, nadaljevala v osnovni šoli … Beri dalje
Če te Milan Kučan uči demokracije, potem pristaneš v revizionizmu, revanšizmu in se vračaš v totalitarizem. Zdaj je jasno, da nas ves levi pol vabi prav k temu. Nazaj v rdeči raj!
Demokracija in svoboda pa sta vrednoti, za kateri se moramo boriti, ker nas je še dovolj, ki smo izkusili totalitarizem in vemo, da se v njem ne da živeti. Boriti se moramo na notranji fronti zoper petokolonaše totalitarizma, ki prihajajo na medijsko prizorišče s Fakultete za družbene vede in drugih z levičarskimi ideologijami prepojenih fakultet (za socialno delo, Filozofske in Pedagoške fakultete itd.).
Če država ne more zaščititi državljanov pred histerijo anarhistov, potem je treba uzakoniti splošno pravico do nošnja orožja. Pravica do samoobrambe je namreč temeljna pravica vseh pravic, saj izhaja iz pravice do življenja.
Beloruski diktator Aljaksander Lukašenka je spet trdno v sedlu. Raven represije je presegla tisto v času diktature grških polkovnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Trenutno je praktično nemogoče kakršno koli javno izražanje nezadovoljstva, celo na družbenih omrežjih.
Letos, ko praznujemo trideset let naše suverenosti lahko le ugotovim, da sem bil v veliki zmoti oziroma prevaran s strani tistih, s katerimi sem tesno sodeloval in jim verjel. Danes nekateri iz takratnih Demosovih vrst napadajo vsakogar in vse, ki se ne klanjajo starim komunističnim idejam. Ti namreč prek svojega podmladka še vedno obvladujejo večino medijev in velik del državnega gospodarstva
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu … Beri dalje
S knjigo Konec zgodovine in zadnji človek je Francis Fukuyama v devetdesetih letih uokviril glavnino razmišljanja liberalne inteligence po padcu berlinskega zidu. Teza je bila, da je komunizem propadel, liberalizem in demokracija sta zmagala, svetu … Beri dalje
Slovenija deveti maj, tega dne se je leta 1945 končala druga svetovna vojna, praznuje kot dan Evrope. To je bil čas, ko so si številni narodi oddahnili od nečloveške morije, ki sta jo povzročila nacizem … Beri dalje
Eno od gesel “kolesarskih protestov”, ki me je spravilo v dobro voljo, je, da si mora ljudstvo, ko je ogrožena njegova vladavina, slednjo priboriti nazaj. Seveda ni šlo niti brez tega, da me ne bi … Beri dalje
Danes, po toliko družbenih zablodah, ki smo jim bili priče, po tolikšnem trpljenju ljudi po drugi svetovni vojni in potem še naprej v času rojevanja demokracije bi vendarle morali dojeti, da s stalnim prepiranjem ne moremo živeti, da tudi v Sloveniji obstajamo ljudje, ki cenimo življenje in medsebojno sobivanje in se zavedamo, da smo v času in prostoru odgovorni za domovino ter zlasti v dobi okužbe tudi drug za drugega. Čas bi že bil, da se med seboj prenehamo tako nekulturno in neplodno obrekovati.
V običajnih razmerah bi bil samomor finančnega ministra nemške zvezne dežele Hessen senzacionalna novica. V teh dneh, ko po vsem svetu od jutra do večera mrzlično preštevajo (preštevamo) nove žrtve koronavirusa, je bila nekako nujno … Beri dalje
V demokraciji se samo prek sodelovanja pri javnih zadevah in predvsem prek volitev doseže in izsili spremembe. Odgovornost je na nas, ne na drugih. In počasi se moramo vsi skupaj (tudi jaz) posloviti od izgovora, da se ne da nič narediti.
Sedaj se ve, kdo je na tem preizkusu padel. To so vsi, ki so glasovali za Pikalov predlog in so ravnali protiustavno. Spodkopavali so ustavno ureditev Slovenije kot pravne države. Mednje sodita tudi predsednik vlade in njegova stranka.
Večina Slovencev je postala apatična in v boju za goli obstanek gleda kako bo preživela od plače do plače. Tisti, ki pa Slovenijo plenijo in bogatijo, pa dobro vedo, da morajo na vsak način ohraniti mit o NOB, o partizanih in o »osvoboditvi«, ker iz tega mita izhaja tisto, kar je trdil Dolanc: »Sloveniji vladajo komunisti!«. Tam kjer pa vladajo komunisti, ni svobode.