Bošnjaki še do nedavnega bolj kot v Alaha verovali v Tita

Obdobju demontaže narodov sledi še demontaža verstev

K sreči za Staro celino še obstaja upanje. Ne le zaradi Višegrajske skupine držav, ki se trmasto upirajo zahodnim interesom. Tudi Velika Britanija, zaradi načrtov ustanovitve enotne evropske države, izstopa iz EU. Še je čas za racionalizem. In če ta odpove, bo Evropo zajel na čustvih utemeljeni fašizem.

Onesnaženje, ki ga povzroča fanatični ekologizem

Božjih zapovedi, medijske manipulacije in ideološki kolonializem uresničil »Raj na Zemlji«. Je mogoče rešiti stvarstvo brez Stvarnika? Boga take človeške neumnosti ne morejo ukiniti. Se fanatični verniki Matere Zemlje tega zavedajo?

Velikonočno preseganje smrti

Mladinska knjiga je nedavno izdala imenitno knjigo na 500 straneh velikega formata, ki so jo poimenovali Ilustrirano Sveto pismo v pripovedih in z razlago, s pod naslovom Od stvarjenja do vstajenja.  Knjigo je uredil pater … Beri dalje

Ali je ateizem res zlo? II.

Nadaljevanje prispevka s povezave. S stališča posameznika je vsakdo pripadnik določene skupnosti. S tem je deležen in povezan s to močno družbeno silo (družbeni nagon), ki jo imenujemo ″agresivnost znotraj vrste″. Vsakdo je soočen z … Beri dalje

Ali je ateizem res zlo? I.

Andrej M. Poznič je na casnik.si 11. 3. 2016 objavil članek z naslovom: »Ateizem je zlo!«. Ali res ateizem in seveda s tem tudi ateiste, lahko opredelimo tako? Ali ne gre v Pozničevem pisanju o … Beri dalje

Kristjani med vero in politiko

Vera ne more biti nepolitična; ne more biti brez družbenega učinka. Politična učinkovitost kristjana zmore iti onstran zagrizenega ukvarjanja z državo, s stranko in s političnim tekmecem. Kristjani smo lahko politično učinkoviti, četudi v parlamentu sedijo sami ateisti.

Vera, religija in odločanje o splavu

Kultura je del našega življenja. Določena je s prostorom v katerem živimo in ljudmi, ki nas obdajajo. Zimmermann jo opiše kot “značilnosti in znanje določene skupine ljudi, ki jih določajo jezik, religija, kuhinja, družbene navade, … Beri dalje

Vera in politika – za premik v družbeno

Že prva stoletja torej kažejo, da je lahko krščanska vera socialno močna, tudi ko ni od države priviligirana, tudi ko je odrinjena ali celo preganjana. Do te socialne moči se država, kakršna koli že, ne more ne opredeliti. Dokaz za to je tudi ateistični komunizem. Religija je njega dni bila zaprta v zakristije, obsesija komunistične države in njenih tajnih služb z njo pa zato ni bila nič manjša.

Kako v krščanstvu preseči ideološko/religijsko?

Če ostajamo v ideološko/religijskem, zgolj v njegovih postavkah, ostajamo ena od mnogih religij/ideologij, lahko tudi najboljša med njimi, a nismo naredili tistega bistvenega: dejanskega približanja temu, kar imenujemo Bog. Za tako osveščanje kristjanov se je trudil Vladimir Truhlar.

Begunci so tu

V času begunske „poporodne depresije“, bodo CNN, RT in BBC nekje drugje. Ko pribežniki ne bodo udarna tema, se lahko začne dogajati, na kar opozarjajo nekateri, to je, da se getoizirajo ter tudi versko in drugače radikalizirajo. Intenzivnemu humanitarnemu momentu, ki smo mu priča zdaj, bo čez nekaj mesecev moral slediti intenzivni moment integracije.

Cerkev sredi družbenih premikov

V prejšnjem prispevku smo pokazali stanje in trende na ravni osebne vernosti. V zadnjih desetletjih je v Sloveniji in večjem delu zahodne civilizacije po eni strani prišlo do upada večine izrazov krščanske vernosti, po drugi … Beri dalje

Navideznost slovenske pravne države – I. del

V času, ko je na slovenskem začelo tleti in počasi tudi goreti nekaj, čemur bi lahko zaradi vztrajnosti pripisali zgodovinski pomen – pot h koncu navideznosti pravne države, je pomembno, da izpostavimo kakšnega od normativnih stanj te navideznosti.