Velikonočno preseganje smrti

Mladinska knjiga je nedavno izdala imenitno knjigo na 500 straneh velikega formata, ki so jo poimenovali Ilustrirano Sveto pismo v pripovedih in z razlago, s pod naslovom Od stvarjenja do vstajenja. 

Knjigo je uredil pater Michael Collins, ki je v uvodu zapisal, da je Sveto pismo najznamenitejša knjiga na svetu. Ki pa ni le verska knjiga, ampak ima tudi velik moralni, zgodovinski in kulturni pomen. Čeprav je ta knjiga vplivala na zgodovino zahodne civilizacije bolj kot katera koli druga knjiga, pa navkljub več kot 2.000 prevodom v vse svetovne jezike, ta knjiga za mnoge še vedno ostaja nepoznana …

Poleg številnih zgodb, citatov, izrekov, pregovorov in anekdot iz svetega pisma so izbrali avtorji za boljšo ponazoritev in razlago tudi najlepše slikovno gradivo: zemljevide, reprodukcije umetnin starih mojstrov, prikaze predmetov, šeg in navad iz tistega časa, sodobne fotografije svetopisemskih dežel in romarskih krajev. Zajeli so reke, pregovore in simbole, ki izvirajo iz izročila svetega pisma in s katerimi je prežeto naše življenje, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo. Knjiga je plod biblicistov in teologov različnih veroizpovedi in kot taka predstavlja edinstven zgled ekumenskega sodelovanja na izredno visoki ravni, v duhu »edinosti v različnosti«.

Religioške razsežnosti

Človeštvo pozna veliko religij (lat. religio, povezovati) in bogov, kjer gre običajno za institucionalno povezovanje etičnih sistemov, pri veri (lat. fides) pa gre za osebni odnos človeka do Boga. Grki so modrovali, Rimljani so politizirali, Judje pa so verovali, zato jih imenujemo tudi narod knjige, narod Sv. Pisma. Zanimivo je, da nobena religija ne pozna osebnega Boga, razen judovstva in krščanstva. Bogovi (politeizem) so vedno daleč od ljudi, se zanje ne zanimajo in jim je malo mar, kako živijo…Še več, do ljudi se vedejo oblastno, gospodovalno in pred vsem maščevalno. Med bogovi in ljudmi ni obojestranske komunikacije, ampak zgolj samo enosmerna , človek – bog!

Krščanstvo, ki je monoteistična vera, pa je povsem nekaj drugega. Krščanski Bog, ki je »Alfa in Omega« (začetek in konec), še več, ki je razodeti osebni Bog, kjer obstaja horizontalizem (odnos človek – človek) in vertikalizem (človek – Bog)… Krščanski Bog  je ustvaril svet in človeka, ki oba ljubi, ki jima želi dobro, pred vsem pa spoštuje človekovo svobodno voljo. Zato je za človekovo vero ključna svobodna volja v odnosu do Boga. Znameniti francoski fizik, matematik in mistik Blaise Pascal je v zvezi z verovanjem in svobodno voljo nekje zapisal: «Dovolj je za tistega, ki hoče in dovolj, za tistega, ki noče…!« Torej glede vere ne velja sistem daj – dam, ampak je v veljavi sistem vzemi ali pusti! Bog ljudi nikoli ne posiljuje s svojo voljo, ampak dopušča, da se človek odloča po svoje …

Krščanski Bog se ljubezni ne more upreti

Pred 30 leti (1988) so bile v Calgaryju, v državi Alberta v Kanadi XV. zimske olimpijske igre. Na televiziji sem gledal veličastno otvoritveno slovesnost, ki je potekala v izredno močnem snežnem metežu. Kar naenkrat so TV kamere usmerili proti množici na tribunah. Tam sem zagledal velikanski plakat s citatom iz Sv. pisma. Iz Janezovega evangelija ( Jn 3, 16), kar pomeni:

»Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«

Kako močno sporočilo! Sprašujem se, katera vera pozna učlovečenje Boga, ki se je rodil, živel 33 let, oznanjal ljubezen in spoštovanje med ljudmi, ozdravljal bolne in hrome, slepim vračal vid in obujal mrtve … Katera vera oznanja, da se je njihov Bog dal pribiti na križ zaradi ljubezni do ljudi. Da je z nečloveškim  trpljenjem in smrtjo očistil zatohli kozmos. In tretji dan z lastno močjo vstal od mrtvih. Tako je postal poveličana materija. Vstali Kristus, ki je presegel smrt in vse fizične zakone. Tako je bil hkrati na dveh ali več različnih krajih. Med med učence je prihajal skozi zid, ne da bi se poškodoval …?

Katera vera sporoča, da se je vstali Kristus v tistih krutih patriarhalnih časih, ko je bila ženska navadno tržno blago in oropana človeškega dostojanstva, najprej prikazal  grešni ženski – Mariji Magdaleni. Rekel ji je rekel: »Ne dotikaj se me«, ker ga je hotela poljubiti … Katera vera, razen krščanske, oznanja, da je Bog Ljubezen, občestvo Troedinega Boga, Očeta Stvarnika, Sina Učlovečenega in Duha posvečevalca …? Katera? Nobena! To je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati.

Krščanski Bog se ljubezni do človeka resnično ne more upreti, ker ga neizmerno ljubi! Pred nami pa je v tem pashalnem času preprosta odločitev.

»Minljivost ali večnost, Nespamet ali Pamet, Žalost ali Veselje, Smrt ali Življenje!«

Kdor more, naj razume! (Mt 19, 12)