Vera, religija in odločanje o splavu

spontani splavKultura je del našega življenja. Določena je s prostorom v katerem živimo in ljudmi, ki nas obdajajo. Zimmermann jo opiše kot “značilnosti in znanje določene skupine ljudi, ki jih določajo jezik, religija, kuhinja, družbene navade, glasba in umetnost.” Naše družbene navade oblikujejo vedenje, religija pa vpliva na naše vrednote.

Banks, Banks and McGee menijo, da “za obstoj kulture niso bistvene njene ustvarjanine, pripomočki ali drugi kulturni elementi, ki se jih lahko dotaknemo, temveč bolj to, kako jih člani skupine interpretirajo, uporabljajo in razlagajo. To pa so vrednote, simboli, interpretacije in perspektive.” Čeprav kulturni vpliv prihaja od zunaj, le ta oblikuje naš notranji svet in je pomemben del v našem procesu delanja odločitev. To oblikuje naš pogled na življenje, prihodnost, odločitve glede družine, spolnega življenja… Tako ima kultura pomembno vlogo tudi pri sprejemanju odločitev glede prihodnosti v nenačrtovani nosečnosti.

Pogosto se najbolje zavemo vpliva kulture na nas, ko srečamo nekoga, ki je od nas drugačen. Zimmermann (2015) govori o tem, kako so dežele vse bolj poseljene s priseljenci in na kulturo vpliva mnogo skupin ljudi, kar prinaša s seboj kulturno raznolikost. Če se srečamo z žensko, ki se odloča glede svoje nosečnosti je pred nami oseba, ki prihaja iz določenega kulturnega okolja, ki jo zaznamuje in tudi vpliva na njen odnos do situacije v kateri se je znašla. V svojem razmišljanju se bom sprehodila skozi različne religije in v njih iskala vpliv na njeno odločitev.

Vera oziroma religija v človeku oblikuje različen pogled na življenje, kot tudi na življenje pred rojstvom. Monoteistične religije verjamejo, da je Bog stvarnik življenja in da je edini, ki življenje lahko da ali vzame. Ljudje morajo zato življenje spoštovati in varovati. Kristjani verujemo v svetost življenja od spočetja do naravne smrti in zato v krščanski veri splav pomeni greh. Islamska religija svetuje vernikom, naj imajo veliko otrok, a verjamejo, da je življenje vdihnjeno zarodku nekaj tednov po spočetju. Tudi judje verujejo v Boga stvarnika in spoštujejo življenje pred rojstvom. Budisti nimajo vere v Boga, a imajo priporočena mnoga pravila, ki jih vodijo v boljšo stopnjo življenja. Splav je v njihovih očeh prepoznan kot slaba stvar.

Ko sem prebirala o odnosu različnih religij glede splava sem opazila, da prav nobena religija splava ne vidi kot nekaj dobrega. Obstajajo le razlike v moči prepovedi, razlogih zaradi katerih se ne strinjajo s splavom in njihovemu odnosu do ljudi, ki to prepoved prekršijo.

Ko postane ženska, ki pripada neki religiji, nenačrtovano noseča, in razmišlja o splavu, lahko njena vera vpliva na odločitev na različne načine. Če je osebno verna, njena vera vpliva na njene notranje vrednote, njen odnos do življenja, ki je v njej, in tudi na njene občutke. Lahko se boji, da bo naredila nekaj narobe in lahko se boji posledic njene odločitve. Njena vera vpliva na njeno odločitev in lahko poveča možnost, da otroka obdrži. Obstaja pa še drugačen vidik pripadanja verski skupini.

Pripadanje verski skupini lahko pomeni, da imajo ljudje okoli tebe lahko zelo negativen odnos do splava, do ljudi, ki naredijo splav in stroga pravila glede spolnega življenja. V takšni okolici je lahko čutiti ozračje, kjer ne le, da splav ni sprejet, ampak tudi tisti, ki splav naredi ali tisti, ki ne ustreza vsem postavljenim normam. Menim, da takšno ozračje ne vpliva dobro na žensko, ki razmišlja o splavu. Lahko se čuti osramočeno in zaznamovano že zaradi tega, ker je nenačrtovano zanosila. Njena odločitev je zato lahko narejena v strahu, ki ji ne prinese zadovoljstva, saj je bila sprejeta predvsem zaradi tega, da bi vsaj navzven ustrezala družbeno sprejemljivemu vedenju.

Pomembno se mi zdi, da znamo tudi v verskih okoljih človeka postaviti nad pravila in na žensko gledati kot edinstveno v njeni posebni situaciji. Brez obsojanja ji s podporo pomagati, da sprejme odločitev, ki ji bo za nadaljnje življenje prinesla zadovoljstvo, izvirala pa bo predvsem iz njene najgloblje notranjosti.

Viri:

Banks, J.A., Banks, & McGee, C. A. 1989. Multicultural education. Needham Heights, MA: Allyn & Bacon. Vzeto z: http://www.carla.umn.edu/culture/definitions.html
Religion, Religion, contraception and abortion factsheet,(2011) vzeto z: http://www.fpa.org.uk/factsheets/religion-contraception-abortion#religion-culture
Zimmermann, K. A. 2015. What is Culture?/Definition of Culture, Live Science Contributor. Vzeto z: http://www.livescience.com/21478-what-is-culture-definition-of-culture.html