Sodobna družba je zelo poganska, več je mračnosti, kot je je bilo v srednjem veku! »Mračni srednji vek«, kakor so nam o njem govorili v šoli, se zdi v tej perspektivi mnogo bolj svetal. V … Beri dalje
Živimo v potrošniški družbi. Tržišče zahteva vedno nove artikle, nove in nove reklame, vedno novo prebujanje človekovih potreb in želja. Utemeljitev: človek si zasluži dobro počutje na telesni, duševni in duhovni ravni. “Pojdi, kamor te … Beri dalje
V preteklem tednu sem naredil nekaj precej grdega. Vsakomur se to zgodi. To ne odloča o tem, kakšni ljudje smo, niti kakšni bomo. Naši odzivi na take stvari, ti pa so tisti, ki so … Beri dalje
Bližajo se parlamentarne volitve, ki so praznik demokracije in tudi preizkušnja njene zrelosti. Volitvam bo sledilo obdobje, ko se bo sestavljala in na koncu tudi postavila nova slovenska vlada. V tem času potekajo priprave na … Beri dalje
Komunistom v Sovjetski zvezi je sicer uspelo si podrediti uradno cerkev, tisto, ki je bila podložna že cesarju, neuspešni pa so bili v boju proti veri.
Pomenljivo je, da večina naših svetovnih in olimpijskih prvakov prihaja iz province in podeželskega obrobja (saj veste: Trdobojci, Pečke, Črna, Dolenja vas, Lopata) in ne iz etabliranih in finančno močnejših metropolitanskih sredin. Po svetopisemsko povedano: pri nas je galilejsko zakotje v športnih arenah precej boljše od jeruzalemske ekscelence.
Nemara bi jih veliko več ohranilo stik z Bogom in Cerkvijo, če bi verjeli, da jim vera res pomaga živeti. Ti, pri katerih je ta stik zamrl, vere največkrat ne podcenjujejo, se redko iz nje … Beri dalje
25. maja 2016 sem se udeležil posveta učiteljev predmeta vera in kultura. Na posvetu sem se spomnil Bele knjige (2011), ki ugotavlja, da naši učenci dobijo bistveno manj potrebnega znanja s področja etike in religije … Beri dalje
Nikoli ne bom pozabil zgodbe kmečke žene, ki je pri 36-tih prestala težke operacije na črevesju, pri 40-tih pa je začutila, da pod njenim srcem bije še eno srce – postala naj bi nezakonska mati. … Beri dalje
Še pred nekaj desetletji je večina ljudi poznala in upoštevala nekaj osnovnih družbenih standardov, kot na primer, kako se obleči za maturantski ples, gledališče, cerkev in različne svečane dogodke ter kakšno vedenje sodi v katerega … Beri dalje
Najbrž nikoli noben kovač ni prišel v osebnostno krizo, ker bi podvomil o koristnosti svojega kovaškega poklica. Kovače so cenili, denimo, Hetiti, ki so si okoli leta 1630 pred Kristusom z odlično opremljenimi bojnimi konji … Beri dalje
Med 12. in 13. januarjem ponoči je nekdo na gradbišče Islamskega kulturnega centra odvrgel na pol prerezane svinjske glave in s krvjo napolnjene kozarce za vlaganje. Težko si predstavljam, komu se je to lahko zdela … Beri dalje
Ti kraji so bili preizkušani s strani vseh treh totalitarnih sistemov: fašizma, nacizma in komunizma. Vsak izmed njih je pustil neizbrisen pečat, boleče rane, travme … Ko obiskujem družine, se pogosto pojavijo pripovedi, včasih kar izpovedi, ob katerih bi na koncu najraje podelil odvezo, a ob tem doživljam tudi strah, ki se je zalezel globoko v kosti, in te izpovedi žal ne bodo nikoli zapisane.
Ko sem bil še zelo majhen, smo bili enkrat na poletnih počitnicah v Portorožu. Kopali smo se na tisti veliki plaži iz mivke. Kjer je danes med plažo in cesto do avtobusne postaje nekakšen park, … Beri dalje
Nekje sem slišal: “Kjer moli oče, moli cela družina.” Ko sem slišal tale stavek, me je v resnici presenetil njegov pomen. Do takrat sem bil nekako prepričan, da je pravzaprav za versko vzgojo otrok in ohranjanje vere bolj pomembna mama. Ali pa v naših razmerah stara mama. Nekje sem celo našel podatke iz neke raziskave, ki je pokazala, da veliko več ljudi ohrani vero v odrasla leta, če je v družini molil oče.
Vera ne more biti nepolitična; ne more biti brez družbenega učinka. Politična učinkovitost kristjana zmore iti onstran zagrizenega ukvarjanja z državo, s stranko in s političnim tekmecem. Kristjani smo lahko politično učinkoviti, četudi v parlamentu sedijo sami ateisti.
Kultura je del našega življenja. Določena je s prostorom v katerem živimo in ljudmi, ki nas obdajajo. Zimmermann jo opiše kot “značilnosti in znanje določene skupine ljudi, ki jih določajo jezik, religija, kuhinja, družbene navade, … Beri dalje
Že prva stoletja torej kažejo, da je lahko krščanska vera socialno močna, tudi ko ni od države priviligirana, tudi ko je odrinjena ali celo preganjana. Do te socialne moči se država, kakršna koli že, ne more ne opredeliti. Dokaz za to je tudi ateistični komunizem. Religija je njega dni bila zaprta v zakristije, obsesija komunistične države in njenih tajnih služb z njo pa zato ni bila nič manjša.
Na kratko … v Jordaniji sem se lažje pred ljudmi opredeljeval za kristjana kot pa v Sloveniji. Prej sem se bal, kako me bodo muslimani sprejeli. Da bi me morda imeli za manjvrednega, nečistega, bi me hoteli spreobrniti, da bi moral skrivati taizejski križ za mojim vratom. Nič od tega. Moja izkušnja je, da so me ljudje spoštovali in razumeli.
Strpnost je ena izmed velikih zapovedi sodobne družbe. Spada v red pojmov kot svoboda, enakost, človekove pravice, pluralizem, demokracija. Če komu pravimo, da je strpen, mu priznamo človeško širino in sposobnost za ustvarjanje odprte družbe. Če koga označimo za nestrpnega, ga razumemo kot socialno razdiralnega, kot morebitno grožnjo sami demokraciji.