Bližajo se parlamentarne volitve, ki so praznik demokracije in tudi preizkušnja njene zrelosti. Volitvam bo sledilo obdobje, ko se bo sestavljala in na koncu tudi postavila nova slovenska vlada. V tem času potekajo priprave na volitve, ko se pod volilnim loncem godijo odkrite in »skrite« volilne kombinacije in strategije, ki bi naj prinesle »ugoden« volilni izplen! V ta namen se angažirajo in aktivirajo številne in »vitalne« sile, ki poznajo pomen oblasti! Ta naj bi ljudstvu in posameznikom ustvarjala in zagotavljala blaginjo. Nekateri pa vidijo oblast in pomen v ščitenju, ustvarjanju in legalizaciji vseh vrst dvomljivih in koristoljubnih struktur, procesov in dogodkov. Z njimi se hrani manjšina, obenem pa se manipulira z vsemi nami preostalimi.
Sodobno »malikovanje«
Da bi vase zagledane in nepoštene sile uspele, je nujno, da ljudstvo zvabijo v »malikovanje«. Ljudstvu je potrebno kot rajske in odrešujoče predstaviti vse mogoče poti, procese in dogodke, s katerimi se hrani maloštevilna, a vladajoča struktura. In pokazati s prstom na voz, ki ga želijo vladajoči speljati naprej, pa jim ga ki ga domnevno konservativne sile potiskajo in ohranjajo v blatu. Osvoboditi je potrebno – kako staromodno pa še kar naprej sodobno zveni – v vzvode oblasti, ki so v reakcionarnih rokah, kolikor jih je še ostalo. In poskrbeti je potrebno za »svetlo, novo in končno človeka vredno prihodnost«, ki jo onemogočajo in zatirajo staromodne in preživele sile v državi. Ustvariti je potrebno »prijetne, všečne in obljub polne malike«, ki bodo zadostili pričakovanju in žeji ljudstva in jih na koncu žejne pripeljali čez vodo. Drugače bi temu rekli: potrebno je zagotoviti in vzpostaviti potrebne pogoje, da bo ljudstvo mogoče zmanipulirati in prevarati.
Prisotnost in ustvarjanje načrtne »dezorientiranosti«
V tej kovačnici pojmov, imen in besed, ki z njimi poimenujemo določena dogajanja, je zanimiva »aritmetika«. Ta se kaže v tem, ko negativnim postopkom »pripisujemo« pozitivni predznak, oz. jih poimenujemo s pozitivno besedo. Obratno pa se resnično pozitivna dogajanja prikazujejo kot zavržena in odvečnega. Spomnimo se samo, kako pri nas uradno prevetrujemo zgodovino, npr. ustanovitev OF). Poimenovanje stvari in dejanj s krivim imenom ali poimenovanjem, ustvarja v ljudeh načrtno meglo, v kateri se slabo vidi in ni mogoče jasno razločiti obrisov stvari. S tem zamegljevanjem, v katerem se človek, ki je žal nagnjen, k temu, da se moti, hitro »vda« prividom in prevaram.
Tako se v današnjem času ustvarja dezorientiranost, ki je dostikrat načrtna. Se pa nam tudi kdaj pa kdaj zgodi, da res ne vemo, kako bi v določenem trenutku bilo pravilno reagirali. Problem ni v tem, da pravih poti ni. Problem je v tem, da več ne vemo, kako naj ločujemo desnico od levice. Nimam v mislih ločevanja v političnem smislu, ampak v smislu ločevanja, kaj je dobro in kaj škodljivo, kaj napak in kaj ogrožajoče.
V današnjem času smo sicer izobraženi, vendar po šolsko, neživljenjsko in teoretično. Manjka pa nam razločevanje, kaj je v življenju res dobro, smiselno in nam v resnici v prid. Polni smo znanja, šolskega in suhoparnega, manjka pa nam znanja o osnovnih, življenjskih in humanih zadevah. Polni smo »ozke izobrazbe«, manjka pa nam življenjske vzgoje, vzgojenosti za pametno in modro pot skozi življenje in odgovarjanja na njegove zahteve. Morda pa je namen »nakladanja« znanja na znanje (matematičnega oz. naravoslovnega znanja) prav ta, da bi pozabili in se odmaknili od osnovne potrebe po življenjski vzgojenosti, da bi življenje obvladovalo nas in ne mi življenje?! Da bi ustvarjalci in oblikovalci sodobne družbe lahko še bolj manipulirali, izkoriščali in mogli po svoji volji voditi ljudstvo. In tako je tu, na ravni pogledov in ravnanj, tako destruktivna in škodljiva dezorientiranost, katere primanjkljaj v orientiranosti je težko nadomestiti s čimer koli drugim!
Novi obrazi na krmilu našega naroda
Primer takšnega malikovanja in dezorientiranosti je mogoče zaslediti v zadnjih opravljenih državnozborskih volitvah, ko so se ljudje slepo in »pokorno« odločali, volili in izbrali obetajočo in boljšo prihodnost, ki so jo prinesli »novi obrazi«. Te bomo volili, smo menili pred štirimi leti, ker so neobremenjeni, ker so mladi, ker niso vpeti v korupcijske procese. V resnici so bili ti »novi obrazi« v ozadju stari obrazi, ki so si nadeli maske »novih obrazov«. In tako se malik »samo novega« sprevrže v novo navzočnost prejšnjega! Za to je potrebna zamegljenost, slab, nezadosten pogled, da človek ne uvidi.
Potrebna je neka nezadostna orientiranost. Potrebno je zbegati človeka, mu zamegliti um, da bo verjel pravljicam »prebrisanih«. Potrebno je diskreditirati ter izločiti vse, ki govorijo resnico. Zagotoviti je potrebno, da ti slučajno ne zmagali ali vsaj ne bi preveč po resnici spregovorili. Skratka, v demokraciji – menijo ti in taki – nas je treba s presladkimi in prelepimi obljubami zbegati in prevarati.
Življenjska osnova
Da bi izbrali vredne stvari, da bi poznali, kaj je za nas zares, zdaj in pozneje, koristno, potrebujemo »življenjsko osnovo«. Komunisti niso borili proti veri, ker se jim je to zljubilo. V veri so videli »življenjskega nasprotnika«, ki utegne preprečiti in onemogočiti njihove škodljive in sebične načrte. Čeprav je bila vera »privatna zadeva«, jo vendarle niso pustili pri miru, ne ideološko in ne s političnimi potezami in manevri.
Tudi v Sloveniji, žal, je vera s politično oligarhijo, ki nam vlada v bistvu ves čas od osamosvojitve, nekompatibilna. Žal je hote izrinjena. Kajti vera, o kateri govorim, osvetli vse posle varljivih oligarhov, saj zahteva ter išče resnico. Ne da se je premagati, saj ustvarja takšno družbo, ki bo v resnici ustvarjena po meri človeka. In bo tudi funkcionirala po njegovi meri. Ne mislim na teokracijo, ampak vero, ki je v resnici sol – ki razžira gnilobo, ki daje jedi okus, ki konzervira, kar je dobrega in vrednega. Ki je tudi luč – ki sveti – vsake družbe in vsakega izmed nas. In je zato pa tudi upanje in veselje, ki ju potrebuje vsak človek, da lahko živi dostojanstveno in sebe vredno življenje.
