O izjemni aktivnosti sindikalistov, ki so pod Šarčevo vlado bili pridni kot šolarčki, bi lahko nastal politično nekorektni komentar. Ja, in seveda najbolj važna tema, umestitev ministrov in sekretarjev v najvišje mogoče plačilne razrede, o tem je treba pisati, ker to je huje kakor vsak virus, pa četudi se vlada z njim ukvarja dan in noč.
Naše prve bojne črte so v zdravstvu, policiji, civilni zaščiti, domovih za ostarele, trgovinah, na ministrstvih in še kje. Vsak, ki požrtvovalno prihaja na svoje delovno mesto, ali se samoizolira, da zaščiti svoje domače, ki naredi še nekaj več, kakor je dolžan, je junak in ima naše spoštovanje in občudovanje.
Ko krešemo mnenja o profesionalni ali naborniški vojski, se je treba vprašati, koliko evrov ali dolarjev je vredna južna Koroška, ki smo jo po prvi svetovni vojni izgubili zaradi svoje vojaške impotentnosti, ali koliko je vreden Piranski zaliv in prost izhod na odprto morje (poleg še nekaterih manjših slovenskih zaselkov), ki smo jih izgubili iz enakega razloga, saj se jih je Hrvaška kratko malo prilastila? Možno je, da te ozemeljske izgube še niso zadnje!
V običajnih razmerah bi bil samomor finančnega ministra nemške zvezne dežele Hessen senzacionalna novica. V teh dneh, ko po vsem svetu od jutra do večera mrzlično preštevajo (preštevamo) nove žrtve koronavirusa, je bila nekako nujno … Beri dalje
Če kdaj, zdaj velja: »Delaj tako kot da boš večno živel in moli tako kot da boš jutri umrl.« V tej zavesti odgovornosti tudi sam želim biti »v mislih in molitvah s tistimi, ki so zboleli in s tistimi, ki varujejo njihova življenja.«
Nepotreben in nekoristen, tudi škodljiv je tisti del RTV, ki hoče vladati! Ta je na Kolodvorski odveč, treba ga je prestaviti na Gregorčičevo, seveda pa mora najprej skozi volilni postopek. Prepričan sem, da ne pretiravam, »vlada na Kolodvorski« je grožnja demokraciji in blaginji te države! Ko jo prestavimo, ne bo več nobene Patrie, ne novih obrazov, tudi komedijantov na Gregorčičevi ne.
Številni primeri v zadnjih tednihi govorijo, da je medijska javna hiša RTV pristranska, saj z vsebinami in gosti opravičuje, zagovarja in olepšuje okruten zločinski režim. Vse, ki so se mu postavljali po robu, ne le med vojno, pač pa predvsem po njej vse do danes, poskušajo njegovi zagovorniki tako ali drugače odstraniti. Ker je fizično preveč tvegano, počnejo to tako politično in medijsko kot z lažnim »zgodovinskim« prikazovanjem in pripovedjo.
Soočanje s korona virusom je nujno večfazno in v grobem vključuje sekvenco ukrepov od izolacije najbolj ranljivih, sprostitve nabave medcinske opreme, ukrepov zaustavitve in sproščanja določenih segmentov gospodarskih panog kjer je največ neposrednega stika z ljudmi, dviga kapacitet zdravstvene oskrbe za najtežje primere, do sprememb v higienskih navadah ljudi.
Brez žrtev vseh, ki prejemajo zanesljiv denar iz državne blagajne, bomo še dolgo, zelo dolgo ostali v močvirju posledic korona virusa. Na nek način bomo nazaj v socializmu, ki smo ga komaj zapustili. Levica bo tedaj v svojem raju, vsi ostali pa v peklu.
Zakaj so kitajske komunistične oblasti spregovorile šele, ko je bilo okuženih nad 80 tisoč oseb in je več tisoč ljudi zaradi virusa umrlo? Zakaj mediji na Kitajskem o tem niso smeli poročati? Zahteva po kazenski odgovornosti kitajskih voditeljev ni vmešavanje v notranje zadeve Kitajske, temveč mednarodno in svetovno vprašanje. OZN in druge mednarodne organizacije, ki ne bodo zahtevale sojenja Xi Jinpingu bodo zgubile verodostojnost.
Obešanje plač ministrov in državnih sekretarjev na veliki zvon je torej služilo predvsem za preusmerjanje pozornosti od tega dejstva, da je Šarčeva vlada pustila državo izjemno slabo pripravljeno na prihajajočo epidemijo. Namesto nepristranskosti in profesionalnosti sta ponovno prevladala aktivizem in politikanstvo.
Epidemija Codiv-19 je izreden izziv za vsako državo, pri nas pa je izpostavila dolgoletno zanemarjanje sistemov, ki državo delajo močno, zlasti varnostnega sistema v najširšem smislu: država v skladiščih nima mask; v krizi ne more računati na kaj več kot na gole roke in dobro voljo slabo opremljene vojske; nima transportnih, zlasti letalskih kapacitet, s katerimi bi hitro in učinkovito dostavila potrebno medicinsko opremo (brez dubioznih posrednikov kot je to bilo v primeru mask, za katerega bi bilo bolje, da bi ga minister Tonin širši javnosti zamolčal); ima po svetu sila skromno mrežo majhnih veleposlaništev itd. Da ne govorimo o javnem zdravstvenem sistemu, ki se glede na vse pravzaprav v teh dneh drži izredno dobro.
Napadi se vrstijo kakor z brzostrelko izstreljeno v hrbet. Ni jim mar naše preživetje, važno jim je le, da pridejo čimprej spet na oblast, da bo bankomat spet delal, kakor so vajeni. In to me jezi, pa tudi zaslepljenost ljudstva. A o tem kdaj drugič.
Volitve med epidemijo koronavirusa, ki jih je želel Šarec, bi nas pahnile v politično nestabilnost
Boris A. Novak, od kot veste, da bo minister Hojs uvedel izredne razmere in strahovlado in da ima za to pripravljen načrt za uporabo vojske? Močno pretiravate, g. Novak – tudi, če ga ne marate.
Letošnje obhajanje velike noči v Vatikanskem mestu (in povsod drugje po svetu) bo bržkone drugačno od vseh obhajanj doslej, a končno odločitev o tem bo sprejel papež Frančišek, ki je že velikokrat presenetil.
Za vsako prijaznost, ki jo doživimo od drugih, odgovorimo tako, da smo prijazni do dveh drugih ljudi. Ta dva bosta prijazna do štirih. Ti štirje do osmih. Naj se prijaznost, sočutje, skrb širijo hitreje kot virus. Naj se med nami namesto virusa eksponentno širi človeškost.
O čem naj človek piše, ko je v resnici brez besed? Posebej, če se ne more pohvaliti s posebno jasnovidnostjo, kar zadeva razsežnosti, v katerih se te dni spreminja naše običajno življenje? Najbolj pošten bi … Beri dalje
Nestrpnost med Slovenci, tako kot med ostalimi narodi, ni nekaj novega. Novo obliko je dobila z nastankom političnih strank koncem 19. stoletja. Med tem, ko se je pri drugih narodih bolj ali manj utirila v … Beri dalje
Gospodarji slovenske tranzicije, navdušeni nad uspešno vladavino LDS v devetdesetih, razočarani nad nezadostno servilnostjo Boruta Pahorja in obsedeni z družbeno močjo, ki jim jo daje obvladovanje medijev in na javna naročila vezanega gospodarstva, so poskušali zaščititi privilegije s svojimi političnimi stvaritvami.