V soboto popoldne, 14. 3. 2020, je Prefektura papeške hiše, ki jo vodi nemški nadškof in osebni tajnik upokojenega papeža Benedikta XVI., Georg Gänswein, na svoji spletni strani, ki se nahaja na uradni spletni strani Svetega sedeža, objavila vest, da bodo zaradi trenutnih mednarodnih izrednih zdravstvenih razmer vsi obredi velikega tedna (v Vatikanskem mestu) potekali brez fizične prisotnosti vernikov in da bodo do 12. aprila 2020 vse splošne avdience svetega očeta in njegove molitve Angelovega čaščenja prenašane v živo na vatikanski uradni spletni strani Vatican News.
Glede načina obhajanja same velike noči še ni vse odločeno
Iz zapisanega gre razumeti, da v sporočilu Prefekture papeške hiše način obhajanja same velike noči v Vatikanskem mestu ni zajet, saj izrecno govori le o papeževi molitvi Angelovega čaščenja, ne pa tudi o molitvi Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja, ki se moli v velikonočnem času. Omenjeno sporočilo vatikanskega urada prav tako ne reče nič o tradicionalnem papeževem velikonočnem blagoslovu Urbi et orbi, mestu in svetu. S tem Prefektura papeške hiše morda sporoča, da glede načina obhajanja same velike noči le še ni vse odločeno.
Gre za izredno pomembno sporočilo v tem času in prav zato je presenetljivo, da ga ni objavil tudi Tiskovni urad Svetega sedeža, ki sicer objavlja vsa pomembnejša sporočila, povezana s svetim očetom.
Prav zaradi dejstva, da velikonočne slovesnosti v sporočilu Prefekture papeške hiše niso izrecno omenjene, so na Tiskovni urad Svetega sedeža številni novinarji naslovili vprašanje, kako bo z obhajanjem velike noči v Vatikanskem mestu letos.
Vodja tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni je dan kasneje, 15. 3. 2020, na vprašanja nekaterih novinarjev, akreditiranih pri Svetem sedežu, odgovoril, da se bodo vsi obredi velikega tedna vršili. Pojasnil je, da ob trenutni situaciji Sveti sedež še proučuje, na kakšen način se bodo vršili, da ne bi prišlo do širjenja koronavirusa in da bo to odvisno od epidemiološkega stanja. Bruni je zapisal še, da kakršenkoli že bo način obhajanja obredov velikega tedna, se bodo ti neposredno prenašali po radiu in televiziji ter na spletni strani Vatican News, slika in zvok pa bosta na voljo tudi drugim novinarskim hišam, ki bodo to želele.
Slovenske orhideje ne bodo potovale v Vatikan
Zanimivo, da tiskovni predstavnik Svetega sedeža o fizični prisotnosti ali odsotnosti vernikov pri obredih velikega tedna ni povedal še nič konkretnega za razliko od Prefekture papeške hiše, ki je fizično prisotnost vernikov že izključila.
Mnoge novinarske hiše, tako tuje kot domače, tako verske kot civilne, so v svojih novicah te dni poročale, da pri obhajanju velike noči v Vatikanskem mestu tokrat verniki fizično ne bodo navzoči, čeprav Sveti sedež o tem sploh še ni podal uradnega sporočila. Na naslovnici Dela je bil v ponedeljek, 16. 3. 2020, objavljen naslov: »V Rimu bo tudi velika noč brez ljudstva«, potem pa je bil v samem članku vendarle bolj previden zapis: »Vse papeževe slovesnosti v velikem tednu in za veliko noč bodo v Rimu potekale brez vernikov oziroma le z malo sodelujočimi«, kar je glede na trenuten razplet dogodkov morda še najbolj verjetno.
Že pred petimi dnevi je vodja nizozemskih floristov, ki so doslej za božične in velikonočne slovesnosti sodelovali pri krasitvi Trga sv. Petra, Paul Deckers na twitterju zapisal, da zaradi dogajanj, povezanih s koronavirusom, Trga sv. Petra za letošnjo veliko noč ne bodo krasili. Vatikan je nedavno tudi slovenska florista Sabino Šegulo in Petra Ribiča, ki papeški oltar in ložo bazilike sv. Petra krasita že vse od leta 2011 in na ta način promovirata Slovenijo, obvestil, da za tokratno veliko noč krasitev odpade. Sabina Šegula je pred tem telefonskim klicem že narisala celoten dizajn, bilo je dogovorjeno, da bodo tudi tokrat v Vatikansko mesto potovale slovenske orhideje, sedaj pa…
Frančišek prosil za ves svet, da bi se mogel vrniti v normalno življenje
Da ni nič kot je bilo, kažejo tudi papeževe splošne sredine avdience in nedeljske opoldanske molitve, ki namesto na Trgu sv. Petra ali v dvorani papeža Pavla VI. zaradi izrednih razmer, povezanih s širjenjem virusa, odslej potekajo tako, da papež v knjižnici Apostolske palače prebere svoj govor in nagovori vernike ter druge ljudi dobre volje, vse pa se v živo prenaša po sredstvih družbenega obveščanja. Frančišek pač ne bi bil Frančišek, če ne bi ob sklepu svojega nagovora, tako v sredo kot v nedeljo, pohitel k oknu, ga odprl in blagoslovil ljudi. Naredil je nekaj, kar ni bilo predvideno, na ta način pa je želel še bolj pokazati, da želi biti zares blizu ljudem v stiski. To dejansko počne že ves čas svojega pontifikata.
To nedeljo popoldne se je Frančišek odpravil na opustele rimske ulice, kjer so ga presenečeni srečali tisti redki, ki so se slučajno znašli na poti v trgovino ali lekarno. Papež se je ustavil v dveh cerkvah in se tam zadržal v molitvi in prošnji za ves svet, da bi se mogel vrniti v normalno življenje.
Kakšna bo torej tokratna velika noč v večnem mestu? Vedeti moramo, da je država Vatikansko mesto samostojna in suverena država, ki tudi zaradi tega statusa sama odloča o javnih vprašanjih, povezanih z njenim ozemljem, in sama sprejema odločitve. Letošnje obhajanje velike noči v Vatikanskem mestu (in povsod drugje po svetu) bo bržkone drugačno od vseh obhajanj doslej, a končno odločitev o tem bo sprejel papež Frančišek, ki je že velikokrat presenetil.
