Medtem ko v Ukrajini na ves glas tuli orožje, ki seje smrt na vseh straneh, medtem ko umirajo otroci, civilno prebivalstvo, medtem ko nam orožje v Ukrajini vsak dan znova dobesedno kriči o tem, kako prav ima papež Frančišek, ko svetu nenehno dopoveduje, da nasilje, orožje in vojna niso noben odgovor, je bilo v soboto na Trgu sv. Petra pomembno srečanje, na katerem je 33 Nobelovih nagrajencev odločno zapisalo: “V imenu bratstva, nikoli več vojne!” Izjavo o bratstvu in odločnem ne vojni je prvi podpisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin. V odsotnosti svetega očeta, ki je bil pred dnevi ponovno operiran in je še vedno na zdravljenju v bolnišnici, sta izjavo na Trgu svetega Petra prebrala Nadia Murad, borka za človekove pravice v Iraku in Nobelova nagrajenka za mir leta 2018, ter bengalski ekonomist Muhammad Yunus, promotor mikrokreditov in Nobelov nagrajenec za mir leta 2006. “Skupaj s papežem Frančiškom želimo ponovno poudariti, da pristna sprava ne beži pred konfliktom, ampak se doseže v konfliktu, ki se rešuje z dialogom ter odprtim, poštenim in potrpežljivim pogajanjem. Vse to v okviru človekovih pravic … V imenu bratstva želimo svetu sporočiti: Nikoli več vojne! Mir, pravičnost in enakost vodijo usodo vsega človeštva. Ne strahu, spolnemu in družinskemu nasilju! Naj se nehajo oboroženi spopadi. Dovolj je jedrskega orožja in kopenskih min. Nikoli več prisilnih migracij, etničnega čiščenja, diktatur, korupcije in suženjstva. Ustavimo manipulativno uporabo tehnologije in umetne inteligence ter bratstvo postavimo pred tehnološki razvoj in ga z njim oplemenitimo. Države spodbujamo, naj si skupaj prizadevajo za oblikovanje družb miru.”
“Na sovraštvo odgovorimo z ljubeznijo,” je glavno sporočilo izjave. Poudarek je na “socialnem bratstvu”, ki priznava enako dostojanstvo za vse, goji prijateljstvo in pripadnost, spodbuja izobraževanje, enake možnosti, dostojne delovne pogoje in socialno pravičnost, sprejemanje, solidarnost in sodelovanje, socialno solidarno gospodarstvo in pravično ekološko tranzicijo, trajnostno kmetijstvo, ki vsem zagotavlja dostop do hrane, da bi tako vlagali v harmonične odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in skrbi za dobrobit vseh. Podpisniki prav tako izjavljajo, da želijo skupaj zgraditi “okoljsko bratstvo, skleniti mir z naravo”, saj se zavedajo, da je “vse v odnosu”: “usoda sveta, skrb za stvarstvo, harmonija narave in trajnostni življenjski slogi”.
Vsi ljudje dobre volje so povabljeni, naj podpišejo izjavo in si prizadevajo za skupno izgradnjo bratstva: “Naši otroci, naša prihodnost lahko uspevajo le v svetu miru, pravičnosti in enakosti, v korist ene človeške družine: le bratstvo ustvarja človečnost.” Papežev nagovor je prebral kardinal Mauro Gambetti, nadduhovnik papeške bazilike svetega Petra. Bratstvo po papeževem mnenju ne potrebuje teorij, temveč “konkretna dejanja in skupne odločitve”, ki iz njega naredijo “kulturo miru”. “Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, torej ni, kaj lahko družba in svet dasta meni, ampak kaj lahko jaz dam svojim bratom in sestram.” Papež predlaga, da “razmislimo vsi, kakšno konkretno gesto bratstva lahko naredimo: se spravimo v družini, s prijatelji ali sosedi, molimo za tiste, ki so nas prizadeli, vidimo in pomagamo osebam v stiski, besedo miru ponesemo v šolo, na univerzo ali v družbeno življenje, z bližino mazilimo nekoga, ki se počuti osamljenega …” Papež Frančišek je vsem prisotnim na Trgu sv. Petra še zaželel, da bi “objeli ženske in moške po vsem svetu in skupaj gradili kulturo miru. Mir namreč potrebuje bratstvo in bratstvo potrebuje srečanje.”
Svoj kamenček v zapleten mozaik graditve miru pri nas in v svetu bo ta teden dodala tudi slovenska Cerkev. V soboto, 17. junija, bo namreč v Kopru medreligijsko srečanje pripadnikov vseh verstev na Balkanu. Foruma za dialog in mir, kar v bistvu medreligijsko srečanje je, se bo udeležila visoka delegacija Svetega sedeža na čelu z državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom – na srečanju bo prisotna tudi slovenska predsednica dr. Nataša Pirc Musar –, predvsem pa visoki predstavniki vseh verstev na Balkanu.
Komentar je bil sprva objavljen v tedniku Novi glas.
